V Katoliški cerkvi danes obhajajo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki poudarja dostojanstvo ženske. To je največji Marijin praznik, ki ga slovesno obeležijo po vseh cerkvah, številni verniki pa romajo v Marijina svetišča.
V celjski škofiji, ki obsega tudi del Posavja, bo osrednja slovesnost v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju (Podčetrtek). Ob 9. uri bo procesija s starodavnim kipom Marije spremljevalke, sledila bo maša, ki jo bo vodil celjski škof Maksimilijan Matjaž.
V novomeški škofiji, ki zajema drugi del Posavja, pa bo slovesna maša v romarski cerkvi Marije vnebovzete na Zaplazu pri Trebnjem. Mašo bo vodil novomeški škof Andrej Glavan, na njej pa bodo med drugim opravili izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji.
Katoliška in pravoslavna cerkev praznik Marijinega vnebovzetja obhajata na isti dan. Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem, je papež Pij XII. (1939-1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.
Katoliška Cerkev s tem praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske. Marijino vnebovzetje je tudi praznik upanja, saj nam govori, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti, so zapisali v Slovenski škofovski konferenci.
Največji Marijin praznik že drugo leto zapored poteka ob opozorilih zaradi epidemioloških razmer. Kot je navedeno na spletni strani Slovenske škofovske konference (SŠK), škofje tudi tokrat pozivajo duhovnike in vernike, da spoštujejo vsa državna in cerkvena navodila za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
A. M.
