“Kaj je sploh tisto najlepše v življenju? Dodegati visoko zastavljene cilje? Prejemati? Dajati? Očitno v različnih obdobjih različno. Najbolj osrečujoče pa je, če ti v tem kratkem življenju uspe doživeti zlitje vsega trojega.” Viki Grošelj
Statistični urad RS (Surs) je ob mednarodnem dnevu sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, na svoji spletni strani zapisal, da na to, ali se oseba počuti srečna ali ne, vpliva veliko dejavnikov. Pogojev za občutek sreče ne ustvarjajo le blaginja v državi niti ne finančno stanje gospodinjstva oziroma posameznika, temveč tudi zdravje, položaj na trgu dela in drugi dejavniki.
V Sloveniji se ljudje po podatkih Eurostata počutijo večino časa bolj srečne kot v povprečju EU, najbolj srečni pa so na Finskem. Poleg tega so z življenjem v Sloveniji najbolj zadovoljni glede na status dijaki in študenti, po izobrazbi tisti z najvišjo, med moškimi in ženskami pa v zadovoljstvu ni večjih razlik, kažejo podatki Sursa.
Po podatkih Eurostata je namreč delež oseb v Sloveniji, ki so v letu 2013 povedale, da so se v zadnjih štirih tednih počutile srečno večino časa, 53,7 odstotka, povprečje EU pa je 47,7 odstotka.
Generalna skupščina Združenih narodov je 12. julija 2012 razglasila 20. marec za mednarodni dan sreče. Letos ga tako praznujemo že šestič, namenjen pa je predvsem opominjanju na pomen sreče v življenju ljudi po vsem svetu. Mednarodni dan hkrati poziva k odpravljanju revščine, zmanjšanju neenakosti in zaščiti planeta, kar je potrebno za blaginjo in srečo vseh narodov.
Najbolj srečni ljudje so na Finskem
Najbolj srečni večino časa so na Finskem, kjer se je tako opredelilo 66,1 odstotka, in na Irskem, kjer se je tako opredelilo 61,6 odstotka ljudi. Medtem pa so se najmanj srečne počutile osebe v Latviji in Grčiji. V prvi državi je bilo večino časa srečnih 25,9, v drugi pa 25,2 odstotka ljudi, še kažejo podatki Eurostata.
Poleg tega so na Sursu tudi poudarili, da sta sreča in zadovoljstvo z življenjem zelo povezana. Podatki Sursa iz leta 2016 kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem najbolj vpliva zdravstveno stanje oseb. Tako so bili leta 2016 zdravi s svojim življenjem veliko bolj zadovoljni kot tisti z zdravstvenimi težavami.
Medtem so dijaki in študenti bolj zadovoljni z življenjem od delovno aktivnih, brezposelnih in upokojencev. Tudi višje- in visokošolsko izobraženi so bolj zadovoljni od manj izobraženih, med moškimi in ženskami pa v zadovoljstvu ni večjih razlik, še kažejo podatki Sursa.
Sicer pa se zadovoljstvo oseb z življenjem v povprečju z leti spreminja le malenkostno. Zadnji primerljivi podatki o zadovoljstvu z življenjem v 28 državah članicah EU, ki so na voljo, so iz leta 2013. Slovenija je po teh podatkih dosegla povprečno oceno, ki je bila enaka povprečni oceni celotne EU, in sicer 7,0. Z najnižjo povprečno oceno so zadovoljstvo z življenjem ocenili v Bolgariji (4,8), z najvišjo pa na Danskem in Finskem (8,0), piše na spletni strani Sursa.
Kaj je sreča? Po filozofski definiciji je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Glede pomena sreče v življenju posameznika obstajajo različna, nasprotujoča si mnenja, predvsem zaradi različnih meril in subjektivnega razumevanja, na podlagi česar definiramo srečo.
“Izvor sreče je, da ne zahtevamo nič od jutrišnjega dne in smo hvaležni za to kar nam je dano v tem trenutku.”
“Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.” »Mali princ«
N. N.
