Kako lahko vrhovno sodišče v identični zadevi JJ v drugo odloči povsem nasprotno?

Takole sta Pašek Šetinčeva in Carlova na eni izmed sej programskega sveta RTVS strešili pred janšizmom. Kaj to pove o njuni objektivnosti, si lahko misli vsakdo sam.

Mnoge je te dni negativno presenetila nedavna odločitev vrhovnega sodišča, s katero je to zavrnilo zahtevo revizije sodbe, v kateri je nižje sodišče Janezu Janšu določilo plačilo odškodnine zaradi domnevne razžalitve novinarke TV Slovenija Eugenije Carl.

 

Novinarka Janšo toži zaradi zapisa na Twitterju: “Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan.”

V odločitvi, ki so jo sprejeli s tremi glasovi za in dvema proti, je vrhovno sodišče zahtevo za revizijo zavrglo, ob tem pa zapisalo: “Uporaba Twitterja nikomur ne podeljuje neomejene pravice sporočanja, niti ne more biti izgovor za afektivno in še manj za premišljeno ravnanje, podajanje vrednostnih sodb pa je omejeno z (ne)obstojem zadostne dejanske podlage.”

Vse lepo in prav, a mnoge je ob tem zmotilo dejstvo, da je isto vrhovno sodišče pred časom o isti zadevi (le da je Janšo za odškodnino tožila druga v tvitu omenjena novinarka, Mojca Pašek Šetinc) odločilo diametralno nasprotno. Takrat je namreč reviziji ugodilo in odločilo, da Paškova ni upravičena do odškodnine. Kot je zapisalo, je povprečen Janšev sledilec na Twitterju razumel, da se je zapis nanašal na delo, ki ga je Šetinc Paškova opravljala na nacionalni radioteleviziji, in ne na njeno zasebno življenje. Zato po mnenju vrhovnega sodišča ni pravilno izhodišče sodišča druge stopnje, da bi lahko sledilci sporno izjavo razumeli dobesedno.

Po slovenskem pravnem redu vrhovno sodišče skrbi za zakonitost poteka sojenja na nižjih sodiščih, hkrati pa skrbi za sodno prakso in njeno enotnost, torej za to, da sodišča o enakih zadevah odločajo enako. Zato je skrajno nenavadno, da sodišče, ki naj bi skrbelo za enotnost sodne prakse, v isti zadevi enkrat odloči tako, naslednjič pa diametralno nasprotno, brez da bi primerno utemeljilo razloge za to. Zato lahko sklepamo, da je vrhovno sodišče svojo odločitev v drugo spremenilo iz političnih razlogov oz. zato, ker so v senatu sedeli drugi vrhovni sodniki. Neuradno je namreč slišati, da so trije sodniki, ki so potrdili tokratno sodbo, svetovnonazorsko naklonjeni politični levici, kar na nek način tudi edino razumno pojasnjuje spremembo stališča vrhovnega sodišča.

A. M.