Čas za uresničitev arbitražne odločbe teče hitro, Vlada RS pa z Občino Brežice ni v stiku niti se ni začela pogovarjati glede uresničevanja odločbe arbitražnega sodišča, v občini pa ravno tako ne opažajo sprememb glede varovanja schengenske meje, so sporočili iz kabineta župana Občine Brežice.
Spomnimo. Junijska sodba arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško je nekaterim krajem in občinam še dodatno otežila življenje ob meji. Med njimi je tudi Občina Brežice, preko katere poteka okoli 10 odstotkov meje s Hrvaško, saj so arbitri potek meddržavne meje v občini določili po 200 let starem katastru. Čeprav je občina pričakovala, da bo arbitraža kot mejo upoštevala reko Sotlo iz leta 1991 in ne katastra iz časa cesarice Marije Terezije. Od takrat se je namreč struga reke večkrat spremenila, bila pa je tudi regulirana. Določeni deli ozemlja, ki so bili na slovenski strani, zdaj tako spadajo k Hrvaški in obratno. Več o tem si lahko preberete tukaj.
Posledice arbitražne odločitve
»Občino Brežice skrbi dejstvo, da država ne opazi težav prebivalcev ob meji, do katerih prihaja zato, ker je meja med državama, ki poteka po katastrski meji, izjemno razgibana in neživljenjska. Določena katastrska meja poteka v brežiški občini tako, da večkrat prečka reko Sotlo, ki predstavlja naravno bariero. Slovenski kataster prečka reko Sotlo nekaj manj kot tridesetkrat, kar pomeni, da je potrebno za ustrezno obdelavo kmetijskih zemljišč in zagotavljanja varnosti na državni meji zagotoviti prav toliko premostitev reke Sotle.
Zaradi tako določene meje se bomo še vedno soočali s težavo dostopa po cestah, ki so na hrvaškem ozemlju. Dostop do Slovenije za prebivalce ob meji poteka samo po hrvaški strani, takšen primer je kmetija Rogale, ki je locirana na slovenskem ozemlju, na levem bregu reke Sotle. Za dostop do kmetije se uporablja most, ki pa je na hrvaškem teritoriju, kar pomeni, da bo potrebno zgraditi most, za katerega občina pričakuje sofinancerska sredstva s strani države,« so še sporočili iz kabineta župana Ivana Molana.
Poplavna varnost
Glede reševanja poplavne varnosti v krajih v občini Brežice ob Sotli in Breganici je občina seznanjena s tem, da bosta državi s strateškim projektom Projekt FRISCO1 (Cross-Border Harmonized Slovenian-Croatian Flood Risk Reduction 1 – Non Structural Measures) v okviru Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška vzpostavili osnovo za pridobivanje dokumentacije za umeščanje in izvedbo protipoplavnih ureditev, in sicer Slovenija za reko Sotlo in Hrvaška za reko Breganico. O Projektu FRISCO1 smo že pisali tukaj.
Župan Molan: Za vlado očitno ni nobenih težav
Vse to seveda kliče po hitremu ukrepanju in čim bolj učinkovitemu urejanju stvari, saj sta do uresničitve odločbe arbitražnega sodišča namreč ostala še manj kot dva meseca, pa so napisali v enem od slovenskih medijev. Župana Občine Brežice Ivana Molana so povprašali, kako daleč so pogovori z državo oziroma na kakšen način se je ta vključila v uresničevanje arbitražne odločbe v Brežicah, glede na to, da premier Miro Cerar javno razlaga, da država stvari pospešeno ureja.
Odgovor župana je bil: “Čeprav imamo 10 odstotkov schengenske meje, se država z našo občino na tem področju ne pogovarja nič. Zanjo očitno ni nobenih težav v tem delu oziroma za njih ne obstajamo.”
Od vlade sicer na občini pričakujejo, da bo težave v Brežicah, povezane arbitražno odločbo, obravnavala in da bo čim prej pristopila k iskanju rešitev.
Med drugim od vlade ter ministrstva za okolje in prostor pričakujejo, da bosta pričeli reševati tudi poplavno varnost in da bosta občini dala informacije o nadaljnjih postopkih za zagotovitev poplavne varnosti v Slovenski vasi in krajih ob Sotli ter Breganici. K nadaljevanju postopka pri tem je občina z dopisom pozvala tako vlado kot ministrstva, a odziva očitno ni.
Pripravila: N. N.
