Župana Občine Brežice Ivana Molana smo vprašali, kako sodba arbitražnega sodišča v Haagu vpliva na mejo med Slovenijo in Hrvaško v Posavju ter kaj to pomeni za naše kraje.
Kakšno je vaše stališče do odločitve arbitražnega sodišča?
Vlada RS brežiškega območja sploh ni uvrstila med problemsko območje. Govorijo, da meja pri nas sploh ni sporna. Dejstvo pa je, da so arbitri razsodili po katastrski meji, kar je za nas zelo slabo, Meja po katastru je namreč za nas popolnoma neživljenjska. Kataster izhaja še iz časa Marije Terezije, v tem času je Sotla spreminjala strugo, kar zdaj povzroča težavo, saj katastrsko določena meja prehaja čez reko enkrat na slovensko, drugje spet na hrvaško stran. To pomeni, da je nekaj območji, ki so pred tem pripadala Hrvaški, zdaj na Slovenskem in obratno. Nadalje meja poteka tudi čez gostilno Kalin, podobno je v Slovenski vasi in še kje. Težave so tudi pri zagotavljanju poplavne varnosti, pa tudi pri pridobivanju dovoljenj za sanacije cest.
Katere nove težave so nastale zaradi arbitražne odločitve v Občini Brežice?
Nove težave se sicer niso pojavile, vendar smo pričakovali, da bomo rešili že obstoječe. Predvsem smo pričakovali, da bodo mejo poravnali po reki Sotli. Tako bi lažje na svojem ozemlju zgradili poplavno varnost ob Sotli in Breganici. Zdaj pa te poplavne varnosti, ki nam jo je vlada obljubila že 20 let, ne bomo mogli urediti brez soglasja in sodelovanja s Hrvaško. Vemo pa, kakšni so odnosi med slovensko in hrvaško vlado, zato se bojim, da za te kraje poplavna varnost še dolgo ne bo urejena.
Poleg tega pa je treba povedati, kar je že dolgoletni problem, da Slovenci svojega ozemlja prek Sotle na hrvaški strani nismo nikoli nadzorovali, medtem ko hrvaška policija prihaja preko Sotle. Odločitev arbitrov tudi pomeni, da bo varovanje schengenske meje še bolj oteženo. Za žico (tehnično oviro), ki je bila postavljena ob meji, so Hrvati trdili, da je na njihovi strani, zdaj pa se je izkazalo, da je to res. Ravno tako imamo zdaj na hrvaškem ozemlju ob Sotli slovensko domačijo, ki sploh nima dostopa do slovenske meje in štiri domačije v Slovenski vasi, ki sploh nimajo dostopa po slovenskem ozemlju. To pomeni, če bi slovenska policija želela v tistem delu nadzorovati slovensko ozemlje, mora hrvaško policijo prositi za vstop.
Kako bo občina pristopila k reševanju problemov?
Občina zdaj nima nobenih pristojnosti. Naslovili bomo pismo na predsednika vlade in ministre ter tako skušali pomagati. Največji problem pa se kaže predvsem v tem, da Sotla in Breganica v zadnjih letih močno poplavljata, zaradi tega pričakujemo, da bo vlada k tej situaciji pristopila resno in našla rešitev.
Katera zemljiška območja so po vašem mnenju sporna?
Od Bizeljskega pa vse do Slovenske vasi gre meja enkrat po eni strani reke, drugič spet po drugi strani reke.
N. G.
