Za podaljšanje obratovanja NEK je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje

NEK (Letno poročilo NORP 2016)

Nevladne organizacije so se pritožile zoper sklep, ki ga je objavila Agencija RS za okolje (v nadaljevanju ARSO) na svoji spletni strani dne 17. 2. 2017, s katerim je ugotovila, da za poseg: Podaljšanje obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško s 40 na 60 let do leta 2043, NEK ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Nevladne organizacije se namreč ne strinjajo z ugotovitvijo agencije, da presoja vpliva na okolje za poseg podaljšanja obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško ni potrebna.

Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ odločilo v zvezi s pritožbo nevladnih organizacij Focus, PIC, Umanotera in SE-F zoper sklep Agencije RS za okolje (ARSO), da za podaljšanje obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško (NEK) presoja vplivov na okolje ni potrebna. Ministrstvo je ta sklep odpravilo in odločilo, da je za podaljšanje obratovalne dobe iz 40 na 60 let, tj. do leta 2043, ter izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

S tem je ministrstvo pritrdilo nevladnim organizacijam, da ARSO v postopku ugotavljanja, ali je presoja vplivov na okolje za omenjeni poseg potrebna, ni pravilno ovrednotil tveganja nastanka okoljske nesreče, tako s stališča obsega, čezmejne narave, dimenzije in kompleksnosti ter verjetnosti nastanka vpliva. Podaljšanje obratovanja za 20 let namreč pomeni, da se za 20 let podaljša tudi tveganje nastanka jedrske nesreče, ki bi se bistveno zmanjšalo ali v celoti izničilo, če tega podaljšanja ne bi bilo.

Iz NEK so nam odgovorili, da odločba ministrstva strokovno in pravno-formalno ni utemeljena. Vložili bodo tožbo na pristojnem sodišču.

V nadaljevanju vam ponujamo nekaj zapisov iz odločbe. Celotno si lahko preberete v priponki.

Na podlagi prejetih mnenj in odziva upravljavca NEK je ARSO ovrednotila morebitne vplive, ki bi jih podaljšano delovanje NEK imelo na okolje in ugotovila, da podaljšano delovanje NEK ne bo imelo škodljivih vplivov na okolje, saj je zaključilo, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. Predhodna presoja se v konkretnem primeru spremembe namreč izvede, če bi sprememba lahko imela škodljive vplive, če pa se ugotovi, da jih ne bo imela, se presoja vplivov na okolje ne izvede.

Okolje, vključno in predvsem z ljudmi je z določeno stopnjo družbenega konsenza prebivalcev RS in sosednjih držav sprejelo in dopustilo umestitev jedrskega objekta v konkreten prostor za 40 let. Za to obdobje so sprejeli tveganje jedrske nesreče, ki pa se ga lahko po izteku tega obdobja razbremenijo. V tem obdobju se je nelagodnost družbe glede tveganja jedrske nesreče, ne glede na navzven varnostno ustrezno delovanje NEK, samo povečalo zaradi dveh največjih jedrskih nesreč, ki so se zgodile v času obratovanja NEK v Černobilu (1986) in Fukušimi (2011). Podaljšanje obratovanja NEK tako pomeni, da se obdobje tveganja pred jedrsko nesrečo podaljša in tega tveganja varnostna poročila ne morejo opraviti, saj so se nesreče zgodile v nuklearnih elektrarnah, ki so prav tako zagotavljale ustrezno varnost.

Pomembno je tudi dejstvo, da je NEK začela obratovati v času, ko presoja vplivov na okolje še ni bilo – to pomeni, da se objekt ni umeščal po današnjih standardih umeščanja jedrskega objekta. NEK je namreč pridobil obratovalno dovoljenje januarja 1984 in je brez časovne omejitve. Za nov jedrski objekt je po veljavnih pravilih umeščanja presoja vplivov na okolje v postopku, v katerem lahko sodeluje javnost in nevladne organizacije več držav, obvezna.

Urad za jedrsko varnost je leta 2013 po uradni dolžnosti spremenil dovoljenje Nek tako, da po desetih letih lahko nadaljuje obratovanje, le če je izvedla občasni varnostni pregled in so njegovi rezultati pozitivni.

Pritožnice še poudarijo, da veljavni Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti določa, da mora jedrski objekt imeti dovoljenje, ki opredeljuje tudi časovno veljavnost. Po 13. Členu Uredbe o sevalnih dejavnostih je časovna omejitev dovoljenja za jedrski objekt 10 let. Zakonodajalec pa je ob sprejemu Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti pozabil vključiti predhodne določbe, s katerimi bi uredil časovno veljavnost dovoljenja največjega jedrskega objekta v RS – NEK. Tako je vsaka sevalna naprava sedaj podvržena omejeni veljavnosti dovoljenja, največji in sevalno najbolj tvegan objekt v državi pa ne. Zato je pravilno zakonsko urejeno časovno omejeno dovoljenje za obratovanje sevalnih objektov, vendar je realno stanje (neomejeno obratovalno dovoljenje) NEK v konfliktu s to ureditvijo.

Nek zaključuje, da je ARSO vodila predhoden postopek za poseg »Podaljšanja obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško s 40 na 60 let do leta 2043« na pravilni pravni podlagi z upoštevanjem vse relevantne zakonodaje RS ter mednarodne konvencije ter da je ob pozitivnem mnenju številnih ministrstev in organizacij pravilno ovrednotila vse morebitne vplive, ki bi jih obratovanje NEK lahko imelo na okolje…Zaradi navedenega NEK predlaga, da se pritožba pritožnic kot neutemeljena zavrne.

Celotno odločbo lahko preberete tukaj.

C. T.