Ime sivka je izpeljanka latinskega glagola lavare, kar pomeni umivati. To zagotovo ni naključje, saj so jo stari Grki in Rimljani uporabljali za odišavljanje kopeli in prostorov. V srednjem veku so sivko uporabljali za preganjanje uši, od 15. stoletja najprej pa so iz nje izdelovali tudi parfum. Tudi angleška kraljica Elizabeta I. jo je uporabljala kot toaletno vodo.
Pri nas je poznana predvsem zaradi srednjeveške samostanske medicine. V tistih časih je bila poznana predvsem po svojih sposobnostih blaženja bolečin in njenem pomirjajočem učinkovanju.
Prava in širokolistna sivka
V knjigi Ščepec rešitve: Zamolčane zdravilne moči začimb opozarjajo, da poleg prave lavande (Lavandula angustifolia Miller) obstaja tudi širokolistna sivka (Lavandula Latifolia medicus). Pravo sivko ali ozkolistno sivko prepoznamo po tem, da je nižje rasti, ima le eno nerazvejano steblo, na katerem je en cvet, in ima ozke liste. Raste pa le nad 400 m nadmorske višine. Širokolistno sivko pa zaradi bolj robustne rasti nekateri imenujejo »moška lavanda«. Zaradi podobne sestave s pravo sivko jo pogosto uporabljajo za cenejše pridobivanje ponarejenega olja »prave lavande«. Vendar je tudi ta levanda uporabna, predvsem pri virozah dihalnih poti, kot inhalacija, pri glivičnih težavah na stopalih in pri opeklinah.
Najbolj razširjeni vrsti sta prava sivka (L. Angustifolia) in lavandin (Lavandula x hybrida), ki je križanec med pravo sivko in širokolistno sivko. V Dalmaciji in na otokih rastejo skoraj divje in so zaradi tega bolj kakovostne od prave sivke, ki je masovno gojijo v Provansi. Danes pravo sivko pridelujejo v mediteranskih deželah, primarno vlogo pa ima še vedno Provansa.
Alferd Vogel je v svojih raziskavah ugotovil, da ima masovno gojena sivka iz Provanse le 40 do 60 zdravilnih učinkovin, medtem ko jih ima divjerasla sivka 160!
V Sloveniji pravo sivko lahko gojimo skoraj po vsej deželi. Rada ima sončno lego in dobro odcedna apnena tla. Dobro prenaša sušo, mokre korenine pa jo lahko uničijo. Njena popolna lega je nekje pod streho na južni strani hiše.
Sivko nabiramo, ko je še v popkih, ker ima takrat največ učinkovin. Užitni so tudi listki. Za čaj in začimbo pa je naberemo tik pred polnim razcvetom. Njene dišeče vijolične liste sušimo na vejicah v senci, ali pa jo zvežemo v šopke in posušimo obešene z »glavo navzdol«.
Pri nakupu sivke za oralno uporabo pazimo, da ima dobro aromo in je lepo vijolične barve, nikakor ne sme dišati po milu. Kupujemo je na oddelkih za začimbe in pri zeliščarjih, nikakor ne v dišavnih vrečkah, saj te niso primerne za uživanje.
Sivkin čajni užitek
Poparki iz sivke delujejo kot blago pomirjevalo proti vznemirjenosti, živčni izčrpanosti in nespečnosti, prav tako pomagajo pri prebavnih motnjah živčnega izvora.
Po napornem delu si privoščite skodelico sivkinega čaja, saj deluje čudežno in blagodejno.
Sivkin čaj tudi spodbuja tek, ureja prebavo, odvaja žolč, blaži trebušne krče, odpravlja napenjanje in vetrove, žene na vodo, miri in uspava ter tudi prepreči omedlevanje.
Priprava: Žličko cvetov poparimo z 2 – 3 dcl vode in pustimo stati 10 – 15 minut. V primeru, da smo si čaj pripravili iz prave sivke, bomo dosegli pomirjevalni učinek. Če pa smo uporabili hibridno sivko, bo na nas delovala bolj poživljajoče.
Eterično olje sivke
Eterično olje sivke je naravni antibiotik, antiseptik, antidepresiv in pomirjevalo. Pomaga pri celjenju ran in preprečuje nastanek krast, tako da spodbudi imunski sitem in celice kože k hitrejši regeneraciji. Uravnava prebavo, pomirja krče, spodbuja menstruacijo, čisti seč, krepi srce, uravnava krvni pritisk, pomaga pri vročini, migreni, neenakomernem bitju srca, epilepsiji, histeriji, živčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti, razdražljivosti in nespečnosti.
Eterično olje sivke in čajevca sta izmed redkih eteričnih olj, ki ju lahko uporabimo nerazredčene neposredno na koži. Uporabo eteričnega olja sivke se odsvetuje nosečnicam in mamicam.
V Južni Franciji sivko uporabljajo za začinjanje mesa, zelenjave in sira.
Sivka se uporablja v različnih receptih. Zelo uporabna je tudi v kuhinji kot začimba. Dobro se kombinira s kremastimi in mastnimi sestavinami: maslo, mleko, smetana ali s spenjenim rumenjakom s sladkorjem. Odlična je tudi za okraševanje sladic, njena nevsiljiva grenka nota pa se odlično poda z ribami ali mesom na žaru. Iz nje lahko pripravimo tudi sivkin alkohol, toaletno vodico in druge kozmetične pripravke, sivkin prevretek, sivkin kis in še bi lahko naštevali.
V juniju in juliju v Sloveniji na Krasu in Štajerski pripravljajo festivale sivke. Tam se lahko seznanite z načinom pridelave sivke, spoznate različne vrste sivke, poskusite se lahko v ročni žetvi s srpom in škarjami ter izdelovanju venčkov ali šopkov. V okviru festivalov potekajo številne kozmetične delavnice iz sivke, prisluhnete lahko številnim zanimivim predavanjem ali pa samo uživate v vonju sivke in svoje brbončice razvajate z dobrotami iz sivke. Prilagamo nekaj fotografij iz enega izmed lanskih festivalov.
(Fotografije: Uredništvo Moje Posavje)
N. G.
