Kljub ugodni vodni bilanci v Sloveniji, ko na letnem nivoju pade več padavin kot vode izhlapi iz tal in iz rastlin, se redno srečujemo s izzivi, ki jih pred pridelovalce postavlja suša. V obdobju pospešene rasti in dozorevanja pridelkov se pojavljajo krajša in daljša obdobja suše s primanjkljajem padavin. Škoda na kmetijskih pridelkih zaradi kmetijske suše nastane v Sloveniji kot posledica meteorološke suše, ki ima izvor v pomanjkanju padavin in visokih temperaturah ter kot posledica neugodnih lastnosti tal za zadrževanje vode v tleh.
Ob dolgotrajnejšem pomanjkanju padavin, ko negativna vodna bilanca traja več tednov ali mesecev, pomaga le namakanje.
Problem škode zaradi suše ni samo v izgubi pridelka, s katero se sooča pridelovalec temveč tudi slabši ekonomski status. Kljub temu, da je brez pridelka, mu ostanejo vsi stroški, ki jih je imel s pridelavo. Če je krmo uporabljal kot surovino pri reji živali, jo mora sedaj še dokupiti, s čimer ima nove stroške. Zato se v letih suše pridelovalci pogosteje odločajo za zmanjšanje prireje živali. V sadjarstvu lahko suša privede do izgube poslovnih partnerjev, kar lahko vpliva na rezultat prodaje še v prihodnjih letih.
Z izgradnjo akumulacijskih bazenov za potrebe hidroelektrarn na Spodnji Savi, še posebno HE Brežice, se kot omilitveni ukrep za posege v kmetijski prostor pojavlja možnost izgradnje namakalnih sistemov v občinah Brežice in Krško z virom vode iz Save.
Analiza: Ekonomski učinki namakanja na predvidenih namakalnih poljih v občinah Brežice in Krško (izdelana leta 2013)
Z izgradnjo akumulacijskih bazenov za potrebe hidroelektrarn na Spodnji Savi se kot omilitveni ukrep za posege v kmetijski prostor pojavlja možnost izgradnje namakalnih sistemov v občinah Brežice in Krško.
Povprečen strošek postavitve velikih namakalnih sistemov na celotnem območju predvidenih namakalnih polj (2.092 ha) v občinah Brežice in Krško je ocenjen na 22.775.286 do 28.057.128 EUR. Postavitev namakalnih sistemov bi občutno izboljšala ekonomiko pridelave na enoto površine in ekonomski ter socialni položaj kmetijskih gospodarstev. (podatki so iz leta 2013)
Verjetno v večini poznamo aktualno temo o drugem tiru. Preplačilo drugega tira naj bi znašalo 550 milijonov evrov. Če bi država ta denar, razdelila med 12 slovenskih statističnih regij, bi svaka regija dobila 45.833.333 evrov. S tem denarjem bi lahko Posavje uredilo namakalni sistem, Vodni park na akumulacijskem jezeru in še bi ostalo denarja za ureditev lokalnih cest. To vse se bi lahko naredilo z samo 1/12 tega zneska.
Občina Krško o namakalnih sistemih:
Občina Krško – namakalni sistem Kalce Naklo
Po izgradnji velikega namakalnega sistema Kalce Naklo in predani njegovi funkciji je Občina Krško v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto, Kmetijsko svetovalno službo Krško v letu 2016 in 2017 izvedla na terenu izobraževanje in demonstracijski poskus o namakanju kmetijskih zemljišč, za lastnike kmetijskih zemljišč na območju krškega polja.
Odziv lastnikov kmetijskih zemljišč v letu 2016 je bil skromen, v letu 2017 je bil velik. Ankete kažejo, da so investicije na kmetijskih gospodarstvih vezane na državno politiko kmetovanja, socialni status lastnika kmetije in trženje kmetijskih produktov. Slednji so pogoj preživetja na kmetiji, neglede na višino investicije in ali je zasebni namakalni sistem ali lokalni ali državni sistem.
Občina lahko sodeluje in omogoča uvedbo namakalnega sistema v skladu s prostorsko zakonodajo, zakonodajo na področju kmetijstva, naravovarstveno zakonodajo, zakonu o vodah,…
Potreba po namakanju kmetijskih zemljišč, organizacija in sofinanciranje je odvisna s strani zainteresiranih kmetijskih pridelovalcev.
Plani za izgradnjo namakalnih sistemov v Občini Krško
Občina Krško si prizadeva, da se program namakanja na območju občine nadaljuje, vendar morajo pridobiti dovolj pobudnikov s terena.
Idejna zasnova za projekt namakanja je sicer bila že pripravljena, vendar je potrebna revizije glede na novo situacijo. Za uresničitev projekta oz. idejne zasnove morajo biti izpolnjeni številni pogoji, predvsem pa mora priti pobuda s terena.
Tako so tudi stroški investicije odvisni od nosilca-investitorja namakalnega sistema, velikosti namakalnega sistema in možnosti sofinanciranja projekta.
Možnost namakanja iz akumulacijskega bazena HE Brežice
DPN HE Brežice omogoča koriščenje vode za potrebe namakanja iz akumulacijskega bazena HE Brežice tako za fizične in pravne osebe, kar je razvidno iz 33. člena Uredbe o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice (Ur. list št. 50/12). Uredba tako dopušča postavitev objektov in naprav za opazovanje narave (opazovalnice za ptice in podobno), namakalnih sistemov, mrež za zaščito pred točo in podobne kmetijske opreme. Dopustna je tudi izvedba namakalnih in osuševalnih sistemov in/ali ukrepov, pri čemer se upoštevajo omejitve glede skupne količine odvzete vode iz bazena. Dopustna je zgraditev črpališč kot nadzemnih objektov zunaj poplavnih površin. Črpališča kot podzemni objekti so dopustna tudi na poplavnem območju.
Črpališča za namakanje se lahko skladno s 50. členom Uredbe o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Brežice navežejo na elektroomrežje. Njihova zgraditev se uskladi z upravljavcem hidroelektrarne.
Vir: Analiza- Ekonomski učinki namakanja na predvidenih namakalnih poljih v občinah Brežice in Krško (izdelana leta 2013) in Občina Krško.
N. N.