Problem prekomerne teže in prehranjenosti otrok je globalni problem. Spodbujanje in omogočanje dostopa do visoko mastne, sladke in slane hrane in pijače prispeva k ustvarjanju debelilnega okolja. Na Zvezi potrošnikov so že večkrat izpostavili potrebo po družbeno odgovorni promociji hrane, saj otroci pogosto nekritično sprejemajo promocijska sporočila, ta pa se, ko gre za promocijo prehranskih izdelkov, osredotočajo predvsem na živila z visoko vsebnostjo maščobe, sladkorja in soli.
Proizvodnja hrane in pijač se uvršča med najpomembnejše dejavnosti slovenskega in evropskega gospodarstva. Delež, ki ga ta trgovinska dejavnost nameni oglaševanju je v Sloveniji na prvem mestu. Po dostopnih podatkih predstavljajo oglasi trgovinske dejavnosti v Sloveniji 17 odstotkov vsega oglaševanja. In številni oglasi so namenjeni predvsem otrokom ter najstnikom.
Otroci so tako, zaradi pomanjkanja kritičnega razmišljanja, ki je potreben pri oglaševanju, ena najbolj ranljivih in v številnih primerih, s strani oglaševanja tudi najbolj izkoriščena populacija. Seveda pa ne smemo pozabiti tukaj na vlogo staršev in na njihov pozitivni zgled, ki ga dajejo otroku ob uživanju raznolike, doma pripravljene hrane. Zgled otrokom naj bodo torej starši in ne oglasi! Starši imajo tudi možnost, da otrokom že zgodaj privzgojijo kritičen odnos do oglasnih sporočil ter da jih že aktivno vključujejo v nakupovanje in izbiranje prehransko ustreznih živil.
Med 10 najbolj oglaševanimi so predvsem nezdrava živila
Številni oglasi za prehranske izdelke so objavljeni vsak dan med 6. in 21. uro. Ste se kdaj vprašali, katerih je največ? Ko so na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) analizirali prehranske oglase v opazovanem obdobju na vseh sedmih televizijskih programih, je bila skoraj polovica oglasnega prostora namenjena oglasom za sladkarije (čokolada, piškoti, pecivo, žvečilni gumi …), sledili so oglasi za mlečne in za žitne izdelke.
Doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je o raziskavi, ki so je izvedli na problematiko oglaševanja nezdrave hrane otrokom, povedal: » V raziskavi smo zajeli 12 mesecev programa na najpomembnejših TV kanalih v Sloveniji. V tem času je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila. Še posebej zaskrbljujoči so bili rezultat vrednotenja oglasov, predvajanih v obdobjih, ko so pred televizijskimi zasloni predvsem otroci stari od 4 do 9 let. Ugotovili smo, da so 96 % oglaševanja živil tem času predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano. Kar 77 % takšnega oglaševanja je povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje – ne glede na njihovo hranilno sestavo,«
Ob primerjavi analize televizijskih oglasov je ZPS ugotovila, da je oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom več na komercialnih televizijah kot na javni televiziji. “Na Televiziji Slovenija pa so po uvedbi smernic naredili še korak dlje in korenito zmanjšali obseg oglaševanja prehranskih izdelkov še posebej pred, med in po otroškem programu,” so sporočili iz ZPS. Na komercialnih televizijskih programih pa niso opazili premika v pozitivno smer.
Kaj lahko storimo sami: Ne nagrajujmo otrok s hrano!
Potrebno je tudi opozorili na odgovornost staršev in starih staršev, ki lahko veliko storijo za razvoj zdravega življenjskega sloga in primernih prehrambnih navad pri otroku že s tem, da ga ne nagrajujejo s hrano, sploh pa ne s sladkimi priboljški. Cilj vsakega oglaševanja je vzpostaviti pozitivno povezavo med ugodjem in nekim izdelkom, v tem primeru živilom. Oglaševalci pač igrajo na struno naših čustev. Če pa starši svoje otroke še nagrajujejo s sladko hrano, so oglaševalcem res olajšali delo. Saj smo že vsi kdaj pa kdaj slišali…»če poješ vso zelenjavo boš po kosilu dobil čokolado«. Tega se pri vzgoji ne smemo posluževat, saj to ni zdrav in pozitiven vzorec. Otroke lahko nagradimo na veliko drugačnih načinov, sladkarije so res slaba izbira. Vsekakor je potrebno otroka zelo zgodaj naučit, da vsega kar vidi sladkega na reklamah mu ne moremo kupiti in, da tudi ni potrebe po tem, da bi vse imel.
Z omejitvijo trženja nezdravih živil za otroke lahko kot družba prispevamo k sooblikovanju okolja, ki spodbuja zdrave prehranske izbire pri ranljivih skupinah, kot so otroci in mladostniki. To pomeni, da kratkoročno vplivamo na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni, hkrati pa otrokom in mladostnikom omogočimo oblikovanje zdravih prehranjevalnih vzorcev in dobro osnovo za zdravje v starosti.
N. N.
