Minister Vizjak napovedal pomembne spremembe na področju gradbene zakonodaje

Mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor (vir: zajem zaslona)
Na današnji vladni novinarski konferenci je mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, napovedal pomembne spremembe na področju gradbene zakonodaje. Te bodo občutno pospešile gradbeno aktivnost, saj je “vsak mesec, ko čakamo z investiranjem in z gradnjo, izgubljen”.

Napovedal je torej zakonodajo, ki bo omogočila čim prejšnji zagon investicij.

V nadaljevanju objavljamo nekaj poudarkov z novinarske konference.

– Ključen moment izhoda iz krize je čim prejšnji zagon pomembnih investicijskih projektov. Nekatere določbe gradbene zakonodaje je potrebno zrahljati, omogočiti zagon investicij, ki bodo pripomogle k dvigu gospodarske aktivnosti, k ohranitvi delovnih mest.

– Paket predlaganih sprememb gradbene zakonodaje omogoča takojšen zagon nekaterih investicij, ki danes stojijo.

– Želimo pospešiti izdajanje dovoljenj za gradnjo, poenostaviti in skrajšati predpisane upravne postopke v Gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave.

– Rešujemo tudi zatečeno stanje iz preteklih let, to je tisoče ton odpadne embalaže. Izvajalcu javne službe zbiranja omogočamo, da odpadno embalažo, ki jo niso prevzele družbe za ravnanje z njo, sam odda v nadaljnjo obravnavo. Stroške pa bo letos pokrila država.

– Pripravljamo tudi sistemsko rešitev, da se odpadna embalaža ne bo več kopičila na skladiščih komunalnih podjetij.

– Med predlaganimi spremembami je tudi rešitev, da zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v integralnem postopku ni več treba priložiti dokazil o pravici graditi na zemljiščih, ki so predmet posega.

– Sprememba zakonodaje se nanaša tudi na mnenja mnenjedajalcev v postopkih pridobivanja dovoljenj za gradnjo oz. umeščanje objektov v prostor. Ta so sedaj pogosto nejasna, nimajo osnove v zakonodaji, med seboj si nasprotujejo in se spreminjajo.

– Vlada zahteva, da vsa izdana mnenja jasno izražajo stališča mnenjedajalca, ki morajo biti strokovno in pravno utemeljena ter obrazložena. V primeru, da je mnenje negativno, mora vključevati tudi morebitne predloge rešitve oziroma smernice in pogoje za izvedbo gradnje.

– Ministrstvo je spremembo zasnovalo tudi pri vprašanju prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave in dobrega stanja voda.

– Tu veljavni gradbeni zakon predvideva zaporedni tek postopkov obravnave zahteve investitorja za pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku ter postopka prevlade druge javne koristi, po navedbah Vizjaka pa vlada predlaga, da se lahko oba postopka peljeta vzporedno.

– Nadalje vlada posega v projekte, ki so bili z uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2018 v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Za vse te projekte predlog omogoča, da avtomatsko preidejo v integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.

– V predlogu je tudi sprememba, ki bo pospešila tudi gradnjo tretje razvojne osi, namreč da je mogoče začeti gradnjo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja in da torej ni potrebno čakati na pravnomočnost. “Številne gradnje danes stojijo zaradi pritožb, tudi če so te strokovno neutemeljene in so izsiljevanje za odškodnine ali drugo boniteto,” je opozoril Vizjak.

– Vlada namerava pristriči peruti delu tudi nevladnega sektorja in takšni primeri, kot se jih poslužuje novomeška organizacija Rovo, ki s svojim početjem zavlačuje postopke in onemogoča začetek investicij, ne bodo več mogoči.

Ker so se v delu javnosti že pojavile dezinformacije glede nevladnih organizacij v tem delu še posebej izpostavljamo naslednje:

Minister Andrej Vizjak je poudaril, da številne nevladne organizacije, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu in imajo pravico vstopati v postopke izdajanja dovoljenj, dejansko delujejo v interesu ohranjanja narave in ugodnega stanja okolja. “Nekateri primeri pa so eklatantno v nasprotju s tem,” je dejal in kot primer izpostavil nasprotovanje novomeške organizacije Rovo gradnji lakirnice družbe Magna Steyr ter primer tretje razvojne osi.

“Postavljamo minimalne standarde, kdaj lahko nevladna organizacija vstopa v postopke,” je poudaril Vizjak – to bo mogoče, če bo imela nevladna organizacija vsaj 50 članov.

Spremembe zakona predvidevajo tudi novosti na področju pravnega varstva, in sicer da je mogoče tožbo zoper gradbeno dovoljenje vložiti v roku 15 dni od objave odločbe, tako tožbo pa lahko vloži le nevladna organizacija z najmanj 50 člani. Nenazadnje pa bi za vse sodne postopke, ki tečejo na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, veljalo, da gre za nujne in prednostne zadeve.

M. P.