Vlada Marjana Šarca, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB z nadkoalicijsko Levico, vztraja, da bo decembra v Marakešu, v Maroku, podpisala sporazum Združenih narodov o migracijah, in to kljub temu, da vidni pravniki opozarjajo, da je lahko ta za države, ki se mu bodo pridružile, škodljiv, saj ekonomske migrante izenačuje z begunci. Podpisu sporazuma ostro nasprotujejo v SDS in SNS, ki zahtevajo tudi posvetovalni referendum.
Da je sporazum za države podpisnice lahko škodljiv, je med drugim opozoril nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, dr. Boštjan M. Zupančič, ki ga je označil za “znak neumnosti ali zavestnega zavajanja državljanov”. Zupančič opozarja, da s sporazumom izginjajo meje med ekonomskimi migranti in begunci ter da sporazum uvaja cenzuro pri opozarjanju na škodljivost ekonomskih migracij.
O sporazumu se je med drugim kritično izrekel tudi pravnik, doktor pravnih znanosti, in nekdanji direktor Policijske uprave Novo mesto dr. Anton Olaj. Opozoril je, da vlada o tem, ali se pridružiti sporazumu ali ne, ni opravila javne razprave, prav tako o njem ni povprašala državljanov. Opozoril je, da lahko Slovenija zaradi take drže postane ciljna država ilegalnih migracij.
Tudi ugledni francoski pravni zgodovinar Jean-Louis Harouel je pretekli teden v pariškem dnevniku Le Figaro ugotavljal, da bi sprejetje sporazuma pomenilo legalizacijo načela, da bi moral vsakdo imeti možnost, da pride in se naseli kamorkoli. “To bi denimo pomenilo, da bi se zaradi ogromne rasti prebivalstva v Afriki v prihodnjih desetletjih desetine ali celo stotine milijonov ljudi valilo proti Evropi. Takšen razplet pa bi bil za Evropejce samomorilski. Z migranti preplavljena Evropa bi bila neizogibno porušena Evropa,” je opozoril.
Nevarnost sporazuma, ki za državo pravno naj ne bi bil zavezujoč, je pa zavezujoč moralno (zakaj bi ga sicer država sploh podpisovala), spoznava tudi vse več svetovnih držav.
Tako so se podpisu sporazuma med drugim že odpovedale ZDA, Avstralija, Rusija, Avstrija, Bolgarija, Madžarska, Poljska, Izrael, Švica in Češka.
In kaj natančneje sploh pravi sporazum?
Marakeška deklaracija je tipičen dokument ZN, ki vsebuje na videz jasne izjave, ki pa so nato lahko že v naslednjem odstavku preklicane ali relativizirane. Dokument tako v 33. točki zagotavlja: “Zavezujemo se tudi k spoštovanju svobode izražanja mnenja skladno z mednarodnim pravom …” Nakar v naslednjem odstavku piše: “Sprejeti, implementirati in obdržati zakonodajo, ki kaznuje zločine sovraštva in težke zločine sovraštva proti migrantom.” Predvidena je tudi: “Ukinitev dodeljevanja javnega financiranja ali materialne podpore medijem, ki sistematično podpirajo netolerantnost, ksenofobijo, rasizem in druge oblike diskriminacije proti migrantom”.
Sporazum temelji tudi na ugotovitvi, da so migracije “temelj blaginje” in jih predstavlja izključno enoznačno kot nekaj pozitivnega. Vsebuje še druga sporna določila, kot so odprt dostop do trga dela in socialnih storitev za migrante v ciljnih državah. Zabrisana je razlika med legalnimi in ilegalnimi migranti, saj dokument opredelitve “ilegalne migracije” ne vsebuje, temveč govori zgolj o “iregularnih migracijah”.
Zahteva za referendum
Ker slovenska vlada vztraja, da bo sporazum kljub temu podpisala, so poslanci SDS in SNS v državni zbor vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o tem, ali naj država pristopi k sporazumu. Prepričani so namreč, da morajo o tako pomembnih dokumentih, ki imajo lahko velike posledice za državo, odločati državljani na referendumu. Opozarjajo tudi, da je bil sklep vlade, da bo država pristopila k sporazumu, nezakonit, saj je vlada odločala o dokumentu, ki takrat še sploh ni bil preveden v slovenski jezik, medtem ko lahko vlada odloča le o dokumentih, ki so prevedeni v slovenščino, kot uradni jezik.
No, slišati je, da bodo vladne stranke – LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB ter Levica, ki jo nekateri imenujejo “vlada pod B”, drugi pa nadkoalicijska stranka – skušale preprečiti razpis referenduma. Če se bo to res zgodilo, bo to v nasprotju z njihovimi volilnimi obljubami, da bodo blizu ljudem.
M. P.
