Slovenija in Hrvaška bosta prihodnje leto obeležili 450-letnico velikega kmečkega upora, ki je zajel širše območje Posavja, Hrvaškega Zagorja in Kozjanskega. Ob obletnici bo skupina slovenskih in hrvaških kulturnih ustanov pripravila obsežen program, ki bo temeljil na zgodovinskih dognanjih in sodobnih dojemanjih tega prelomnega dogodka.
Pri projektu obeleževanja bodo sodelovali Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki, Kulturni dom Krško in Posavski muzej Brežice, Muzeji Hrvaškega Zagorja, hrvaški Muzej Brdovec in mreža Gradovi Posavja.
Ta vključuje upravljavce šestih gradov v Posavju: Galerijo Božidarja Jakca, ki upravlja graščino nekdanjega samostana v Kostanjevici na Krki, Kozjanski park Podsreda, ki upravlja grad Podsreda, Kulturni dom Krško, ki upravlja brestaniški grad Rajhenburg, sevniški Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti, ki upravlja grad Sevnica, Posavski muzej Brežice, ki upravlja grad Brežice, in Terme Čatež, ki so lastnica gradu Mokrice. V mrežo so vključene tudi ruševine posavskih gradov Svibno in Kunšperk.
Po podatkih Posavskega muzeja je pri kmečkem uporu, ki velja za enega najbolje organiziranih na omenjenem območju, do njegovega najburnejšega dela prišlo prve dni februarja 1573.
Do prvega oboroženega spopada v Posavju je prišlo 3. februarja 1573, ko je več kot 2500 kmetov pod vodstvom uporniškega poveljnika Ilije Gregorića napadlo Brežice. Na slovenski strani sta se nato odvili še bitki na Krškem in Kunšperškem polju, kmečko vojsko pa so zatem v bitki pri Stubici 9. februarja dokončno porazili.
Do kmečkih uporov je na Slovenskem v času fevdalizma prihajalo v skupnem obdobju približno 250 let.
M. P.
