Vlada je pripravila spremembe zakona o dohodnini, ki bodo, če bodo sprejete v državnem zboru, v prihodnjih letih konkretno dvignile plače. DZ spremembe v prvi obravnavi obravnava danes, veliko pa bo odvisno od tega, ali jih bo v želji nagajati vladi blokirala opozicija.
Predlog sprememb predvideva bistveno višjo splošno olajšavo za vse, znižanje obdavčitve najvišjega dohodninskega razreda s 50 na 45 odstotkov, nižja stopnja dohodnine za obresti in najemnine.
Po predlogu bi se splošna olajšava v naslednjih štirih letih postopno dvignila: zdaj znaša 3500 evrov, naslednje leto bi znašala 4500 evrov, leta 2023 5500 evrov, leta 2024 6500 evrov in kar 7500 evrov v letu 2025.
Tisti z minimalnimi prihodki bi na ta račun prvo leto dobili za 160, čez štiri leta pa že 640 evrov neto letno več. Tisti s povprečno plačo bi dobili od 260 do 1000 dodatnih evrov, prejemniki dveh povprečnih plač, kar v tem trenutku pomeni približno 3.800 evrov bruto, pa bi imeli naslednje leto 330 evrov višje prejemke, leta 2025 pa 1320 evrov.
Prav tako se uvaja znižanje davčne osnove v višini 1500 evrov za ljudi, starejše od 70 let, za službena električna vozila, ki se uporabljajo tudi v zasebne namene, se predlaga ukinitev bonitete, uvaja pa se tudi oprostitev plačila dohodnine iz naslova družinske pokojnine in izplačila iz šolskih skladov.
Stopnja obdavčitve dohodkov iz kapitala, torej obresti, dividende in dobički, bi se s 27,5 odstotka znižala na 25, poleg tega se skrajša tudi obdobje imetništva, po katerem se dohodnina ne plača več. To bi se zgodilo že po 15 letih.
Še večja sprememba je predvidena pri najemninah, stopnja bi se znižala na samo 15 odstotkov, s 15 na 10 odstotkov pa se zmanjšuje tudi delež normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove.
A. M.
