Borze v preteklem tednu

Jure Štimac, finančni analitik, NLB Skladi, d.o.o.

Delniški trgi vnovič najbolj pod vplivom rasti zahtevanih donosnosti obveznic

Negotovost, povezana z inflacijo, ter rastoče zahtevane stopnje donosnosti obveznic so se že v tretjem zaporednem tednu znašle v ospredju finančnih trgov.

Večino svetovnih delniških indeksov je v preteklem tednu zaznamovala povišana volatilnost, kljub omenjenemu pa so po večini delniški indeksi teden končali v zelenem. Delnice ameriških podjetij so tekom tedna beležile padce, vendar so v petek pospešile ter teden zaključile z rastjo, osrednji ameriški indeks S&P 500 je v tednu beležil 2,3 % evrsko rast. Med največjimi zmagovalci tedna so se znašli predstavniki energetske panoge, na njihovo rast je pozitivno vplivala občutno povišanje cen nafte. Indeks ameriških tehnoloških delnic NASDAQ je medtem že tretji teden zapored izgubil na vrednosti in je teden merjeno v evrih končal 0,7 % nižje.

Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic je po objavi novih podatkov o zaposlovanju ponovno poskočila ter teden zaključila pri +1,57 %. Poročilo o trgu dela je opazno presenetilo vlagatelje, saj se je v februarju število novih delovnih mest povečalo za 379 tisoč, kar je bilo dvakrat več od pričakovanj, medtem ko se je stopnja brezposelnosti znižala na 6,2%, kar je najnižji nivo v času pandemije. Do največje rasti števila novih delovnih mest je prišlo v turizmu ter gostinstvu.

Vlagatelji so bili vidno razdeljeni glede tega, ali je do povečanja pričakovanih donosnosti obveznic prišlo zaradi vzpona pričakovanj o gospodarski rasti ali zaskrbljujočega povečanja inflacijskih pritiskov. Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell zaskrbljenosti glede inflacije ni izkazal ter je zavrnil namigovanja, da bo centralna banka v kratkem poskušala zajeziti naraščanje. Poudaril je, da ameriško gospodarstvo ne dosega polne zaposlenosti, povprečna inflacija pa ostaja pod mejo dveh odstotkov.

Po zasedanju organizacije OPEC in Rusije so se članice odločile za ohranitev nižje proizvodnje, s čimer so presenetile trgovce z nafto, kar je povzročilo občutno rast cen omenjene surovine. Sodček severnomorske nafte brent je dosegel 69,4 dolarjev, kar je najvišja raven od januarja 2020, medtem ko je zahodnoteksaška nafta WTI dosegla najvišjo raven po aprilu 2019 in teden zaključila pri 66,1 dolarjev za sod. Trgovci so bili namreč prepričani, da bo OPEC po vztrajni rasti cen od najnižjih vrednosti od začetka pandemije na zasedanju povečal obseg proizvodnje. Kot zanimivost: mednarodna agencija za energijo je v preteklem mesecu sporočila, da bo ob okrevanju gospodarstev povpraševanje v drugi polovici leta preseglo proizvodnjo, kar bo povzročilo hitro zmanjšanje zalog nafte.

ZDA in Evropski uniji se je v petek uspelo dogovoriti o odpravi carin, povezanih z dolgoletnim sporom glede državnih subvencij proizvajalcem letal, Boeingu in Airbusu. Štirimesečna odprava carin je sledila pogovoru med predsednikom Bidenom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki sta dejala, da je to priložnost za izboljšanje trenutno zaostrenih dvostranskih vezi. Začasna odprava carin velja za izdelke v vrednosti 11,5 milijarde dolarjev, vključno z vinom, viskijem in živilskimi izdelki, kot sta sir in oljke, ter tudi za letala. V zameno bo EU odpravila dajatve za ameriške izdelke v višini 4 milijarde dolarjev, vključno z letali, vinom, rumom, žganjem, vodko, kovčki ter prehrambnimi proizvodi, ki vključujejo oreške in češnje.

Avtor: Jure Štimac, finančni analitik, NLB Skladi, d.o.o.