Kdor se pelje v Brestanico, ne more zgrešiti mogočne cerkve, ki stoji skorajda ob glavni cesti. Gre za cerkev lurške Matere Božje, eno največjih cerkva v Sloveniji in največjo v Posavju, ki je tudi ena od sedmih bazilik v Sloveniji.
Cerkev so gradili med leti 1908 in 1914 ter spada med najlepše zgodovinske sakralne objekte na Slovenskem.
Idejo za gradnjo je v začetku 20. stoletja dal kaplan Jože Cerjak. Pri gradnji so s svojimi prispevki sodelovali vsi Slovenci iz vseh koncev države in tujine, zato je cerkev tudi dobila naslov slovenski Lurd.
Zemljišče za cerkev je prispevala domačinka Ana Korban. Z gradnjo so začeli leta 1908 ob trojnem jubileju, kar pričajo tudi vzidane plošče pri glavnem oltarju: 50-letnici Marijinih prikazovanj v Lurdu, zlati maši papeža Pija X. in 60-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I.
Cerkev je gradilo gradbeno podjetje G. Tonnies iz Ljubljane. V dveh letih je bila stavba cerkve pokrita. Tesarska dela je opravil tesar Venčeslav Jirkal iz Zagreba. Šamoten tlak so položili češki mojstri iz Vakovice pri Pragi. 18. aprila je brestaniški trapistovski opat blagoslovil križa za oba zvonika, ki sta bila nameščena še isti dan.
Novembra 1910 so vgradili barvna okna, ki jih je izdelalo podjetje Neuhauser Dr. Jele & C. iz Innsbrucka, leto pozneje pa so cerkev poslikali. Cerkev in glavni oltar sta bila slovesno posvečena 2. julija 1914. Navzočih je bilo več tisoč romarjev iz vse Slovenije. Prav tisti dan in čas so po železnici čez Brestanico peljali na Dunaj v sarajevskem atentatu ubitega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in ženo Zofijo.
A. M.
