Krška območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), posavska območna podružnica gospodarske zbornice in lokalna območna obrtno-podjetniška zbornica so v Krškem v sredo, 20.9., pripravile tematsko konferenco o bolniški odsotnosti z dela v Posavju. Na omenjeni konferenci so opozorili, da je ta v Posavju najpogostejša v državi.
Po podatkih krške enote ZZZS v Posavju zaradi bolniške odsotnosti z dela po zadnjih podatkih letno izgubijo nekaj manj 6,9 odstotka delovnih dni, medtem ko teh na državni ravni v povprečju izgubijo nekaj manj kot 4,7 odstotka. Tudi v letu 2015 je po številu dni bolniškega dopusta izstopala Posavska regija.
Tako bodo v Posavju zaradi bolniškega dopusta izgubili 350.000 delovnih dni, stroški zaradi bolniške odsotnosti pa se bodo povzpeli do 20 milijonov evrov. Ravno tako se v naši regiji krepi bolniška odsotnost z dela nad letom dni. Letos beležijo kar 228 takih primerov, lar je 3,5 krat več kot leta 2008.
Življenjski slog je seveda pogosto povezan z izobrazbo in dohodki. Ljudje z višjo izobrazbo in višjimi dohodki imajo v povprečju bolj zdrave življenjske navade in posledično boljše zdravje in obratno, ljudje z nižjo izobrazbo in nižjimi dohodki živijo bolj nezdravo in pogosteje zbolevajo. Socialno – ekonomski status je eden izmed poglavitnih razlogov za nastanek neenakosti v zdravju, ki pa so nepravične in jih je mogoče preprečiti.
Kot so ocenili, na večjo zadržanost od dela – tako na državni ravni kot v Posavju – hkrati s staranjem delovne sile vplivajo še krepitev števila zaposlenih, večletno omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju in posledično velika obremenjenost zaposlenih, podaljševanje zdravljenja in spremembe na področju pokojninskega zavarovanja, katerih posledica je kasnejše upokojevanje kljub izpolnjevanju pogojev zanj.
V Posavju so v ospredju bolezni kostno-mišičnega sistema, poškodbe, bolezni dihal in obtočil, rakasta obolenja in duševne bolezni.
V interesu držav in občin naj bi bil zdrav posameznik, saj zdravje ljudi vpliva na gospodarstvo. Zdrav posameznik je aktiven in ustvarjalen, opravlja svoje delo, običajne bolezni hitri preboli in na ta način prinaša dobrobit družbi in družini.
Kot individualne vzroke za bolniško odsotnost so na konferenci med drugim izpostavili:
- Naravo dela v proizvodnji – kjer je delo normirano, delo poteka v treh izmenah, plača je nizka, v primeru bolezni, pa si delavec ne more plačati samoplačniških zdravstvenih storitev in je tako odvisen od dolgih čakalnih dob.
- Pri zaposlenih z nizko stopnjo izobrazbe se le ta odraža v pogledih na življenje in odnosu do dela, predvsem pa na odgovornosti do sebe ter pomanjkanju odgovornosti do drugih. Ta skupina delavcev zna velikokrat izsiljevat dopuste z grožnjo bolniške odsotnosti…
Po celotni državi se opaža tudi trend, da ljudje vzamejo bolniški dopust, kadar imajo delo na kmetiji ali pa gredo na dopust, velikokrat tudi v tujino.
Za spletni medij je zasebni detektiv povedal, da gre delavec lahko v času bolniškega dopusta v trgovino ali na pošto, saj to ni dovolj velik razlog za odpoved, saj takšna kršitev na delovnem sodišču ne vzdrži. Problem se pojavi predvsem, ko delavec v času bolniškega dopusta opravlja težja fizična dela, ali pa odpotuje v tujino.
Veliko je bolniškega dopusta predvsem med starejšimi zaposlenimi. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da je veliko več odsotnosti z dela ravno tam, kjer je več industrije, kjer ljudje opravljajo težja fizična dela ali monotono delo za trakom.
V času krize je tako v ambulantah kot v statistiki opaziti povečanje števila diagnoz anksioznih motenj in reakcije na hud stres.
Kje med drugimi evropskimi državami se nahaja Slovenija?
Leta 2015 je bila v Sloveniji stopnja bolniškega dopusta nižja kot v Belgiji, na Švedskem, Češkem, Slovaškem ter višja kot v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji. Slovenija je nekje vmes, primerljiva z Madžarsko, Nizozemsko, Španijo idr.
N. G.