Tudi v Sevnici se prebuja (kmečka) pomlad!

Protest sevniških kmetov (vir: Tomaž Lisec, FB)

Slovenski kmetje so se v petek podali v boj za svoje pravice, tako kot maja 1988. S traktorji so na okoli 30 lokacijah protestirali po vsej državi. Na shodu so se zbrali tudi v Sevnici.

Sevniški poslanec Tomaž Lisec, ki se v državnem zboru zelo zavzema za slovenske kmete in kmetijstvo, je ob tem zapisal, da “se tudi v Sevnici prebuja (kmečka) pomlad”.

Organizator protesta je bil Sindikat kmetov Slovenije, predsednik Anton Medved je za medije povedal, da je bilo na protestih skupno vsaj 5000 kmetov.

Kmetje so s protestom izrazili svojo nejevoljo in dali politiki jasen signal, da je treba kmetom prisluhniti.

Pred opozorilnimi shodi je predsednik Sindikata kmetov Slovenije predstavil osem zahtev kmetov. Zahteve kmetov so:

  1. Da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Omejitve, ki izhajajo iz pogojenosti, Uredbe za območja Natura 2000, habitatne direktive, povečanje območij občutljivega trajnega travinja in ostala območja, ki nastajajo na kmetijskih zemljiščih, definirana iz strani neresornih ministrstev in institucij. Okoljske omejitve onemogočajo kmetovanje.
  2. Zahtevamo revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000, ekološko pomembnih območij, območij občutljivega trajnega travinja, in prestavitev navedenih območij na območja, kjer ne omejujejo kmetijske pridelave, (da bo Slovenija primerljiva ostalim državam).
  3. Zahtevamo izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu Skupne kmetijske politike na način, da so dostopni kmetu, uporabni, izvedljivi ter trajnostni.
  4. Zahtevamo jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe, ki so kmetu dosegljivi in izvedljivi. Ne pristajamo več samo na sodelovanje in seznanitev, temveč zahtevamo, da se naše predloge in stališča upošteva.
  5. Zahtevamo, da je prehranska varnost Slovenije prioriteta – ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam.
  6. Stop novim davkom! Saj dodatni davčni pritiski na kmeta omejujejo razvoj kmetij (preteči nepremičninski davek in obdavčitve neposrednih plačil – OMD, socialnih transferjev, povečanje bonitetnih točk kmetijskih zemljišč, katastrski dohodek…).
  7. Zahtevamo uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo.
  8. Zahtevamo, da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oz. kmetijskem sektorju.

Vir: sks.si

M. P.