Slovenska demokratska stranka odločno nasprotuje predlogu vladajočih za reorganizacijo in s tem ukinitev upravnih enot. Načrtujejo jih 12, preostale pa bi bile izpostave z bistveno manj pristojnostmi. Kakšne načrte imajo s krajevnimi uradi, pa tudi ni znano. Na ministrstvo “optimizacije” upravnih enot ne zanikajo.
Upravne enote bi bile vzpostavljene po načelu statističnih regij, kar za Posavsko regijo pomeni, da bi obstoječi upravni enoti v Krškem in Sevnici spremenili v izpostavi, regijska upravna enota pa bi bila v Brežicah.
V SDS temu nasprotujejo, poslanska skupina je zaradi načrtovanega ukinjanja upravnih enot vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Zahtevo je na današnji novinarski konferenci predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko in pri tem poudarila, da gre za omejevanje dostopnosti storitev ljudem. V SDS namreč vseskozi zagovarjajo poenostavljanje postopkov, tu pa gre za omejevanje in oddaljevanje.
V SDS zato od vlade pričakujejo, da začne resne pogovore, da se loti poenostavitve postopkov in da gre v smeri decentralizacije.
Več podrobnosti
Na prvi seji Koordinacijske skupine za reorganizacijo in modernizacijo upravnega poslovanja upravnih enot je ministrica Sanja Ajanović Hovnik, kot predsedujoča skupini, predstavila izhodišča za izvedbo reorganizacije ter modernizacije državnega upravnega sistema 58 upravnih enot.
Reorganizacija upravnih enot na način, da se ustanovijo upravne enote v vsaki izmed statističnih regij (12 upravnih enot), preostale upravne enote pa bi izgubile samostojnost in bi postale izpostave, predstavlja nedopustno omejevanje dostopnosti do upravnih storitev.
Gre za predlog, ki ne sledi potrebam prebivalstva in gospodarstva, saj storitve državne uprave oddaljuje od prebivalcev in od gospodarstva. Glede na predlog bi bili namreč nekateri prebivalci od upravnih enot oddaljeni tudi do 60 kilometrov.
Namesto, da bi vladajoči sprejemali ukrepe, s katerimi bi olajšali dostopnost do upravnih storitev, jih izboljšali in približali uporabnikom, gre predlog predvsem v smeri centralizacije.
Obenem se postavlja tudi vprašanje, kako bi spremembe vplivale tudi na obremenitev uradnih oseb oziroma javnih uslužbencev, ki so zaposleni na upravnih enotah, njihovo premeščanje, pa tudi na samo kakovost upravnih storitev in postopek debirokratizacije.
Z ministrstva za javno upravo pa so sporočili, da upravnih enot ne bodo ukinjali in da se dostopnost storitev za prebivalce ne bo zmanjšala.
Kot pravijo, se v sodelovanju s predstavniki lokalnih skupnosti sledi cilju kakovostnih, hitrejših in učinkovitih javnih storitev za vse, pa tudi k boljšim pogojem dela za vse javne uslužbenke in uslužbence. K temu bo največ doprinesla tudi vzpostavitev zalednega poslovanja na način, ki bo temeljil na dovoljšnem številu dodatno usposobljenih uslužbencev, ki se bodo prioritetno ukvarjali z zahtevnejšimi zadevami.
“Tako optimizirano poslovanje bi bila za stranke upravnih enot še dodatna izboljšava, saj je v interesu strank predvsem to, da bo njihova vloga v čim krajšem možnem času rešena, ne pa to, kako je organiziran sistem reševanja vlog v zaledju,” so zapisali.
M. P.
