Včerajšnja razprava na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo je pokazala, da še vedno ni povsem jasno, ali namerava vlada nekatere bolnišnice, med njimi tudi brežiško, prekategorizirati oziroma iz regionalnih spremeniti v lokalne. Pojasnila vladajočih so bila namreč zelo medla. Kljub temu pa je bil včeraj dosežen precejšen napredek, sprejet je bil tudi sklep za nadaljevanje izgradnje urgentnega centra v Posavju. Resda le kot priporočilo ministrstvu, pa vendar.
Trud posavskega poslanca Tomaža Lisca, posavskih vodilnih v zdravstvu in posavskih županov tako ni bil zaman. Nič pa še ni dokončno, vsi skupaj so šele nekje na sredi poti.
Včerajšnjo razpravo so zahtevali poslanci SDS, gradivo za sejo odbora je pripravil posavski poslanec Tomaž Lisec v sodelovanju z Občino Brežico in Splošno bolnišnico Brežice. O tem je razpravljal še svet regije, župani in direktorji zdravstvenih zavodov v posavskih občinah pa so se včeraj udeležili tudi seje. Poudarili so, da je Strategija razvoja intenzivne medicine v RS pripravljena brez sodelovanja lokalnih skupnosti. Ministrstvo za zdravje pa namerava nekaterim bolnišnicam spremeniti status, med drugim tudi brežiški.
Brežiški župan Ivan Molan je po koncu seje povedal, da so poslanci na odboru med drugim podprli predlog sklepa, ki ga je predlagala SDS. To pa je, naj ministrstvo za zdravje v letu 2019 zagotovi sredstva za končanje izgradnje urgentnih centrov v brežiški in ptujski bolnišnici v skladu z že potrjenim investicijskim načrtom.
Poudaril je še, da so Posavci enotni, da je Strategija razvoja intezivne medecine v RS škodljiva za kvalitetno zdravstveno oskrbo ljudi v Posavju.
Predlogu strategije, kot so ga pripravili na ministrstvu, pri tem pa niso sodelovali z bolnišnicami ali občinami, ostro nasprotujejo zlasti na območjih, kjer delujejo tri najmanjše slovenske splošne bolnišnice. To so Brežice, Trbovlje in Ptuj. Prepričani so, da je strategija prvi korak h kršenju programov bolnišnic, zaradi česar bi bili prizadeti predvsem bolniki na teh območjih.
Kaj bi spremembe prinesle v resnici, so včeraj za oddajo Odmevi pojasnili tudi v Splošni bolnišnici Brežice, kjer je intenzivna terapija majhna, vendar za bolnike in dojenčke izjemno pomembna. Razgradnja tega programa pa bi poslabšala dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe za okoli 70 tisoč Posavcev.
Tako včeraj kot pred tem so na ministrstvu za zdravstvo hiteli pojasnjevati, da strategija v ničemer ne spreminja statusa regionalnih bolnišnic. Še več. Govorili so celo, da v nekaterih okoljih v strategiji berejo in vidijo nekaj, česar ni.
“Spremenilo se bo vse”, če bo to sprejeto
Vendar pa so pristojni v SB Brežice včeraj ponovno pojasnili: “Spremenilo se bo vse. Bolnišnica kot takšna ne bo več obstajala, bolniki od te bolnišnice ne bodo dobili tistega, kar potrebujejo.” Na intenzivnem oddelku letno zdravijo okoli 200 bolnikov, ki v povprečju odležijo 5 do 6 dni. Po novem pa bi jih morali v 24 urah po sprejemu preselili drugam. Pri tem nikjer v strategiji ni napisano, kam jih naj premestijo, preostale bolnišnice pa so običajno polne. Takšno premeščanje pa bi slabo vplivalo na stanje bolnika.
Novost bi bila tudi to, da bi bil zdravnik na oddelku intenzivne terapije lahko prisoten le 8 ur, pri čemer v bolnišnici ne vedo, kako bi lahko s tem opravili svoje delo v nujnih primerih. Trenutno je zdravnik prisoten 24 ur.
V Posavju tudi poudarjajo, da je vlada zaustavila naložbo v urgentni center v Posavju. Pri tem se bojijo, da tudi zato, ker ima vlada s SB Brežice drugačne načrte.
Tako kot v Brežicah strategijo berejo tudi drugje
Pripombe in opozorila iz Posavja so včeraj potrdili tudi vodilni v ostalih bolnišnicah. Direktorica Splošne bolnišnice Ptuj je v Odmevih povedala, da strategijo razumejo zelo podobno kot v Brežicah. To pa je, da ta krči nekatere aktivnosti na področju intenzivne medicine. V Odmevih pa je to še bolj podrobno razložila: “Mi razumemo, da lahko v SB Ptuj izvajamo le intenzivno medicino na ravni 1, to je zgolj vzdrževanje oziroma diagnosticiranje, nato moramo bolnika v 24 urah premestisti v nadrejeni center, ki pa v strategiji ni niti določen.” Pojasnila je, da je že zdaj s tem veliko težav, čeprav je letno zaradi zdravstvenih zapletov treba premestiti povprečno le 10 bolnikov. S tem imajo največje težave, saj so tudi druge bolnišnice polni in nimajo prostih postelj.
Včerajšnja seja in razprava na njej je vseeno prinesla nekaj premikov. Če nič drugega, so na ministrstvu obljubili, da bodo upoštevali vse predloge in strategijo ponovno usklajevali, tokrat tudi z bolnišnicami in občinami. Poleg tega so poslanci na odboru sprejeli že omenjeni sklep za zagotovitev denarja za končanje izgradnje urgentnih centrov v brežiški in ptujski bolnišnici, kjer se stvari prav tako zamikajo.
M. P.
