Časopis Domovina danes na svojih straneh piše o romski problematiki, s katero se soočamo v Posavju in o poročilu na to temo, ki so ga pridobili s strani župana Mestne občine Krško Janeza Kerina.
Koliko Romov zares živi v Sloveniji nihče ne ve, ocene se gibljejo med 7.000-12.000, od tega jih na območju Krškega živi okoli 400, največ v naselju Kerinov Grm, kjer jih živi okrog 250. V minulih dveh desetletjih sta jim občina in država v tem naselju uredili komunalno infrastrukturo. Zgrajena sta bila vodovodno omrežje in cestno omrežje. Za izgradnjo malih čistilnih naprav je občina namenila 25. 000 evrov. Toda pozor: kot piše v poročilu, imajo težave s čistilnimi napravami, saj Romi ne spoštujejo navodil za uporabo in »so sistemi, ki jih je občina sofinancirala, žal v večini uničeni«.
V Kerinovem Grmu občina financira delovanje vrtca, kjer je 18 otrok. Za financiranje tega dvojezičnega vrtca (romski otroci celo ob prihodu v osnovno šolo zelo slabo obvladajo slovenščino) se letno namenja 120.000 evrov za plače in 20.000 evrov za investicijsko vzdrževanje. Za 18 otrok skrbijo štirje polno zaposleni, kar je nadstandard v primerjavi z vrtci po Sloveniji. Za prevoze romskih otrok iz naselij Kerinov Grm in Drnovo v osnovno šolo se na leto porabi prek 80. 000 evrov.
Na območju mestne občine Krško je 98 šoloobveznih romskih otrok, toda kot piše v poročilu, ni v zadnjih letih niti en sam romski otrok zaključil osnovnošolskega izobraževanja.
Otroci ne obiskujejo osnovne šole, za ravnanje, zaradi katerega bi socialna služba etničnim Slovencem zaradi zanemarjanja otrok slednje že zdavnaj odvzela, se pri romskih starših ne zgodi nič, piše Domovina.
Najbolj bode v oči, da jih slovenska zakonodaja dobesedno spodbuja, da ne opravijo osnovne šole. Zavod za zaposlovanje plačuje, da se Romi udeležijo izobraževanja na Ljudski univerzi Krško. V letošnjem letu so zgolj trije Romi na ta način uspešno zaključili osnovno šolo. Prisoten je odklonilen odnos do dela in nadaljevanja šolanja. Vse skupaj po žepu spet udari slovenske davkoplačevalce, ki garajo, da zaslužijo za svoje družine, hkrati pa morajo preživljati tudi Rome.
Kurjenje odpadkov oziroma povzročanje naklepnih požarov je precejšen problem, saj je poklicna gasilska enota Krško angažirana za tovrstne primere, ki se zgodijo tudi tri do štirikrat na mesec. Seveda je velikokrat situacija, da je gasilsko vozilo pri intervenciji poškodovano zaradi kamenjanja.
Romi namreč pogosto naklepno zanetijo požare in potem za že »tradicionalno« zabavo kamenjajo gasilce, ki pridejo gasit.
V Domovini kot zanimivost izpostavljajo dejstvo, da večina Romov za številne globe za prekrške ne plača niti evra, saj se te po zakonu ne smejo trgati od denarne socialne pomoči in otroških dodatkov (eden od motivov za visoko nataliteto so prav otroški dodatki). Večkrat se zato celo posmehujejo policistom, ki pridejo na intervencijo, češ, nič nam ne morete.
Celotna novica je na voljo v tiskani obliki časopisa Domovina.
