Pustili so se kupiti za nekaj dobro plačanih mest (komentar)

V javnosti je v zadnjih dneh precej odmeval spor, do katerega je prišlo med SDS in NSi, potem ko je predsednik NSi Matej Tonin predsedniku SDS Janezu Janši očital destruktivno ravnanje in med drugim napovedal, da NSi več ne bo šla v vlado, ki jo bo vodil Janša. Hkrati s tem je Tonin ocenil, da desnica potrebuje temeljito samorefleksijo.

 

Če se neposredno opremo na Toninove besede o samorefleksiji, velja izpostaviti, da če kdo, potem samorefleksijo potrebuje NSi. Stranki namreč od takrat, ko se je leta 2011 komajda vrnila nazaj v državni zbor, na nobenih volitvah še ni uspelo preseči osmih odstotkov podpore in nič ne kaže, da bi se to lahko zgodilo kdaj v prihodnje. V NSi namreč pozabljajo, da za to, da dobiš podporo na volitvah, ni dovolj, da zasedaš nekaj vidnih mest, pač pa moraš pripraviti celovit program, z močno ekipo, ga dolgo časa promovirati v javnosti in nastavljati ogledalo aktualni oblasti, šele potem lahko računaš tudi na rezultat. Ničesar od tega NSi v zadnjih letih ni počela. Bolj ali manj se je zanašala na golo retoriko, ki pa dokazano ni dovolj. Najboljši dokaz za to v SDS. Na volitvah leta 2004 so zmagali šele potem, ko so oblikovali zelo jasen alternativni program tedanji vladi, postavili močno ekipo, ki ga je zagovarjala, in ga promovirali nekaj let.

Pri tem je seveda treba stopiti tudi v jasno konfrontacijo z vladajočimi strankami, kar je tudi eden od razlogov za prej omenjeno trditev, da NSi z zdajšnjo retoriko, ki je zlizana z retoriko vladajočih oziroma premierja Roberta Goloba, ne bo prišla daleč, kaj šele, da bi ji uspelo kdaj prevzeti vlado. Da prevzameš vlado, moraš poleg programa postaviti tudi zelo jasno ločnico, alternativo z vladajočimi, sicer nimaš možnosti za uspeh. Le zakaj bi volivci volili kopijo (vladnih strank), če pa lahko volijo original.

Težava, ki jo ima NSi v tem trenutku, je, da si takšne retorike ne more dovoliti, sicer bi lahko izgubila tistih nekaj dobro plačanih mest, ki jih je v tihem dogovoru z Golobom obdržala na Darsu in nekaterih nadzornih odborih državnih družb. Tako se je nevede pustila kupiti, kar bi lahko zanjo imelo dolgoročne negativne posledice. Če torej kdo potrebuje samorefleksijo, potem jo potrebuje NSi.

Aleksander Matejčič