Prešernov dan

Slovenski kulturni praznik oziroma Prešernov dan praznujemo 8. februarja – v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna.

Na kratko o Francetu Prešernu

France Prešeren se je rodil 3. 12. 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Bil je zelo priden učenec, zato so ga vpisali v zlato knjigo. Dokončal je študij prava, kar je v njegovi družini povzročilo hud spor, saj je njegova mama hotela, da bi se šolal za duhovnika. Med otroci je bil zelo priljubljen, ker jim je delil fige, zato so ga poimenovali tudi doktor Fig. Zaljubil se je v Julijo Primic, vendar je bila to neuslišana ljubezen, kar je vplivalo tako na njegovo osebno življenje, kot tudi na pesniško ustvarjanje. Posvetil ji je  Sonetni venec (1834) in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegova svobodomiselnost je bila za nekatere veljake v državi politično sumljiva, zato je tudi imel težave pri iskanju službe. Z Ano Jelovšek, ki je bila pravo nasprotje Julije, je imel tri otroke. Zaradi nesrečnega življenja, h kateremu so pripomogle težave s službo pravnika, nesrečna zaljubljenost, smrt prijateljev in bližnjih sorodnikov, je zapadel v krizo ter se vdal alkoholu, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt.  Leta 1848 je zbolel za cirozo jeter in 8. 2. 1949 umrl, pokopali pa so ga čez dva dni v Kranju.

France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot Ta veseli dan kulture.

Cenzurirana Zdravljica, pripravljena za objavo v Poezijah 1846. Iz zbirke jo je izločil pesnik sam, potem ko je cenzor Franc Miklošič označil kitico Edinost, sreča, sprava kot spotakljivo. Izšla je potem cela in malo spremenjena šele leta 1848.

Od leta 1945 naprej je 8. 2. uradni praznik, dela prost dan pa je od leta 1991 naprej. Ob slovenskem kulturnem prazniku poteka tudi osrednja proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, ki so najvišja priznanja v Republiki Sloveniji za dosežke na področju umetnosti. Prve nagrade so podelili leta 1939.

Na kulturni dan si morda vzamemo čas za branje ali pa obiščemo kakšen muzej, saj obiskovalcem na ta dan omogočijo brezplačne oglede. Pripravili smo vam napovednik, kam se lahko podate na ta dan.

Dogodki v Posavju na Prešernov dan

  • 07:00 Pohod po poteh XIV. divizije Sedlarjevo – Bohor, zbor pri pisarni TD Senovo
  • 10:00 – 18:00 Dan odprtih vrat, Galerija Krško
  • 10:00 – 18:00 Slovenski kulturni praznik – prost vstop, Javno vodstvo Alenke Černelič Krošelj in Nuše Derende ob kulturnem prazniku,  Posavski muzej Brežice
  • 10:00 Medgeneracijska delavnica: Preizkusi grafiko!, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki
  • 10:00 Pohod na Špiček, vaški kozolec v Pišecah
  • 11:00 Slovenski izgnanci 1941-1945 – Strokovno vodstvo po razstavi, grad Brestanica
  • 13:15 Počastitev Prešernovega dne (KD Moški pevski zbor Sromlje), Curnovec
  • 14:00 Prešernov literarni pohod, OŠ Leskovec pri Krškem
  • 14:00 Javno vodstvo po razstavi Bojana Golije: Retrospektiva Kostanjevica na Krki
  • 16:00 140. obletnica rojstva dr. Mihajla Rostoharja – Strokovno vodstvo po razstavi, Mestni muzej Krško
  • 16:00 Bogdan Borčić – Zgodnja grafika, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki
  • 17:00 Pravljične ure pri Medvedu Sladkosnedu, Valvasorjeva knjižnica Senovo
  • 18:45 Rrecital “Kultura, Božji dar!”, župnišče Sevnica

M. B.