Koalicija LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB s podporo SNS je tudi Posavju in njenim občinam vzela denar iz državnega proračuna, o čemer smo že poročali tukaj. Za nižje povprečnine so glasovali vsi poslanci iz navedenih strank, vključno s poslanci iz Posavja: Matjaž Han (SD), Igor Zorčič (SMC) in Dušan Šiško (SNS), ki so tako obrnili hrbet svojim volivcem. Edini iz Posavja, ki se s tem ni strinjal in je glasoval za to, da občine dobijo dovolj denarja za pokrivanje svojih obveznosti in razvoj, je bil sevniški poslanec Tomaž Lisec (SDS).
Občani bomo nižji prispevek države zdaj občutili v svojih žepih, saj bodo cene vrtcev, šol, komunale in podobno zaradi tega višje, manj bo tudi obnov cest, investicij in podobno.
Za mnenje o tem, kaj to pomeni za njihove občine in kako to komentirajo, smo zaprosili župane občin Kostanjevica na Krki, Krško in Sevnica. Povedali so nam:
Župan Ladko Petretič, Kostanjevica na Krki: “Poslanci so ravnali, kot da ne izhajajo iz lokalnih skupnosti”
“Vsakemu, ki vsaj malo spremlja medije, je popolnoma jasno, da povprečnina ne zadostuje za pokritje stroškov, ki nam jih v okviru dodeljenih naloh nalaga država. Kljub intenzivnim prizadevanjem županov in združenja občin, za višjo povprečnino, so poslanci ravnali kot da ne izhajajo iz lokalnih skupnosti. V tem primeru so poskrbeli samo za svoje stolčke, lokalne skupnosti pa pustili na cedilu.”
Župan mag. Miran Stanko, Krško: “Škarje, ki gredo v breme občin, so čedalje širše”
“Povprečnine so pomemben vir proračuna občin. Žal tega cilja, da bi se povprečnine izenačile s tem, kar je zapisano v zakonu, nismo dosegli. Občine se bomo morale temu prilagoditi. Po drugi strani pa bi bilo prav, da vlada ne bi sprejemala dodatnih izdatkov v breme občin. Teh primerov je več, kot npr. sofinanciranje stanarin (ko se pričakuje, da bo tudi občina prispevala k subvencioniranju) in več podobnih primerov. Te škarje, ki gredo v breme občin, so čedalje širše, s tem pa se zmanjšuje potencial za naložbe v občinah.
Župan Srečko Ocvirk, Sevnica: “Prenizke povprečnine znižujejo standard bivanja in življenja občanov, povečujejo se razvojne razlike med regijami”
“Dolgoletna finančna podhranjenost občin, ki je posledica nizkih povprečnin, se izraža predvsem v pomanjkanju sredstev za nujno potrebne investicije in investicijsko vzdrževanje lokalne javne infrastrukture, kar znižuje standard bivanja in življenja občank in občanov ter povečuje razvojne razlike med regijami.
Zaradi izvajanja zakonsko določenih nalog iz prenesene državne pristojnosti so občine prisiljene lastne vire financiranja, ki so namenjeni investicijam oziroma novogradnjam (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, najemnine, komunalni prispevki, takse ipd.), usmerjati v tekoče vzdrževanje, namesto da bi bila ta sredstva porabljena namensko, za gradnjo javne infrastrukture.
Višina sredstev, ki jih bodo občine prejele iz povprečnin v naslednjih dveh letih, vsekakor ne bo zadostovala za kritje stroškov zakonsko določenih nalog. Posledično bodo tudi v prihodnje občine prisiljene porabljati svoje vire najprej za tekočo porabo, obseg investicij pa bo okrnjen. Za Občino Sevnica razlika med izračunano in dejansko povprečnino pomeni več kot 1 milijon evrov letno. S temi sredstvi bi lahko bistveno hitreje dosegali razvojne cilje. Nesprejemljivo je, da je za leto 2021 povprečnina še nekoliko nižja kot za leto 2020.
Aktiven razvoj v občinah zagotovo prispeva tudi k aktivnosti gospodarskih družb. Počasnejši razvoj lahko posledično vodi tudi k zniževanju gospodarske rasti. Tako nerazumevanje potreb v občinah daje slutiti, da bo v primeru vzpostavitve regij prišlo do enake situacije. Finančno podhranjene občine in regije pa ne bodo mogle doseči cilja decentralizacije in nižjih razvojnih razlik, kar je cilj lokalne samouprave.
Občina Sevnica mora zagotavljati sredstva za nemoteno tekoče delo, med drugim na področjih šolske in predšolske vzgoje, oskrbe starejših, vzdrževanja javnih objektov, vzdrževanja infrastrukture, kar bo seveda počela tudi v prihodnje. Vendar v današnjem hitrorastočem svetu zgolj tekoče delo ni dovolj. Stremimo k hitrejšemu razvoju, kar nam tako nizko odmerjen delež pobranih davkov v Republiki Sloveniji, ki je dodeljen občinam, ne omogoča.”
M. P.
