Nabiranje kostanja na jesenskih sprehodih po gozdu, je otrokom še posebej v veselje.
Oktobra kostanj dozori v ježicah, ki se odprejo in plodovi popadajo po tleh. Velikokrat pa na tleh najdemo še zaprte ježice. Črvivi kostanji padejo na tla najprej. Če ste med zgodnjimi oktobrskimi nabiralci kostanja, preverite, če ima plod kostanja luknjico. V tem primeru je notri črviček. Če je kostanj še v ježicah si pomagamo s palico ali nožičkom, da ga odpremo. Kostanj nabiramo v zmernih količinah, da ne oškodujemo gozdov. Naberemo toliko, kolikor ga bomo pojedli. Priporočeno je nabrati največ 2 kg kostanja na osebo/dan.
Kostanj skozi čas
Kostanj je imel v prehrani ljudi vedno pomembno vlogo. Že stari Grki in Etruščani so ga pospešeno sadili in uživali njegove plodove. Pravi kostanj je izgubil pomen v prehrani šele z uvedbo krompirja in koruze, sicer pa je pogosto pomagal preganjati lakoto. V Italiji so Kostanj poimenovali »Albero del pane«, kar pomeni: Drevo kruha.
Že pred tisočletji je narodom v Mali Aziji in Sredozemlju, prestavljal glavni vir energije in učinkovito zdravilo za številne zdravstvene težave. Konec 16. stoletja so kostanj s Kavkaza in Himalaje prinesli v Evropo. Najprej je bilo to drevo drevoredov in parkov, šele v 19. stoletju pa je kostanj postal cenjena zdravilna rastlina.
Ali ste vedeli?
Na Močilnem pri Radečah raste največje slovensko kostanjevo drevo, poimenovan Gašperjev kostanj. Gašperjev kostanj je najdebelejši pravi kostanj (Castanea sativa) v Sloveniji. Raste na Močilnem pri Gašperjevi domačiji, Močilno 20. Verjetno je to drugo najdebelejše slovensko drevo. Drevo meri v prsnem premeru 10,71 m, višina je ocenjena na 18 m.
Pot do Gašperjevega kostanja
Iz Radeč se popeljemo po dolini Sopote mimo tovarne Radeče papir in 800m pred gostiščem Jež zavijemo levo ter po dveh kilometrih dospemo do veličastnega očaka na nadmorski višini 475m. Okolica je prijetno urejena, drevo pa je razglašeno za naravno znamenitost.
Lastnosti kostanja, ki nam koristijo:
- Prepričuje napad lakote
- Krepi imunski sistem
- Kostanj skrbi za zdravo srce in je med oreški najmanj masten in kaloričen
- Zaradi vitamina B poskrbi za močne lase in lase
- Skrbi tudi za stabilen živčni sistem
- Odličen je za nosečnice
- Iz organizma izloča vodo
V Sloveniji kostanj najpogosteje pečemo. Pečemo ga približno 20 minut in ga v posodi večkrat premešamo. Ko je pečen, ga za 5 do 10 minut zavijemo v časopisni papir, preden ga postrežemo. Postrežemo še vročega.
Druga možnost je, da kostanj skuhamo. V posodo natočimo vodo in vanjo stresemo kostanj. Po želji lahko vodo solimo ali sladkamo. Kostanj kuhamo približno 40 minut, preden ga postrežemo. Kostanj lupimo še vroč.
Zanimivost! Kostanj lahko jemo surov. Pred zaužitjem mu odstranimo zunanjo trdo lupino in mehko notranjo, ki se trdno prijema jedra. Pri tem si pomagamo z nožem. Surov kostanj ima značilen oster okus, ki ne bo všeč vsakemu.
Peka ali kuhanje kostanja je lahko zanimiv obred, pri katerem se lahko zbere družina ali prijatelji. Lupljenje pečenega ali kuhanega kostanja je čas za druženje in klepet, ki ga popestrimo z moštom, vinom ali toplim mlekom.
Kostanj pa lahko uporabimo v prehrani tudi na druge načine. Lahko ga posušimo in nato zmeljemo v kostanjevo moko. Iz nje lahko spečemo kolače, torte, palačinke, omake, juhe itd. Kot kostanjev pire ga uporabljamo v številnih sladicah in drugih jedeh. Veliko uporabnih receptov je zbranih na tej povezavi tukaj.
Shranjevanj kostanja
Sveže kostanjeve plodove lahko tudi zamrznete, da jih boste lahko pekli in se sladkali z njimi pozneje, ob dolgih zimskih večerih, saj v zamrzovalniku lahko ostane dva do tri mesece. Če jih hočete zamrzniti, v lupino na spodnji, ravni strani, zarežite križ in jih spakirajte v vrečke za zamrzovanje. V Ko jih boste vzeli iz zamrzovalnika, jih nasujte v pekač in jih v ogreti pečico na 200 stopinj Celzija pecite 25 do 35 minut.
Enostaven kostanjev puding
Sestavine za 4 osebe:
- 250 g olupljenih kostanjev
- 500 ml mleka
- 100 g sladkorja
- vaniljev puding
Priprava: olupljene kostanje v mleku skuhamo. Nato jih pretlačimo, pomešamo s sladkorjem in pudingom ter v preostalem mleku do gostega skuhamo. Maso vlijemo v steklene kozarce in pustimo, da se puding ohladi. Preden ga postrežemo, ga prelijemo s sadnim sokom ali kostanjevim džemom.
Kostanj olupimo in ga skuhamo v mleku. Nato jih pretlačimo, pomešamo s sladkorjem in pudingom ter v preostalem mleku do gostega skuhamo. Maso vlijemo v steklene kozarce in pustimo, da se puding ohladi. Preden ga postrežemo, ga prelijemo s sadnim sokom.
N. N.