Kakšne so novosti pri upokojevanju v letu 2023?

Najpomembnejša novost na področju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljena s 1. januarjem 2023, je izenačitev odmerne lestvice za moške in ženske. Spremenjena zakonska določila so se začela uporabljati 1. maja 2021, ko se je skrajšalo prehodno obdobje postopnega izenačevanja odmerne lestvice za moške z odmerno lestvico za ženske (prvotno bi trajalo do 31. decembra 2024).

Po izenačitvi odmerne lestvice po spolu s 1. januarjem 2023 odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za ženske in za moške znaša 63,5 odstotka, za 15 let zavarovalne dobe pa 29,5 odstotka.

Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se tako moškemu kot ženski prišteje po 1,36 odstotka pokojninske osnove.

Višina odmernega odstotka se je v prehodnem obdobju, ki se je izteklo 31. decembra 2022, razlikovala glede na spol zavarovanca in je znašala za ženske za 15 let zavarovalne dobe 29,5 odstotka, za moške pa je v letu 2022 znašala 28,5 odstotka pokojninske osnove. Ženski se je za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe prištelo po 1,36 odstotka, moškemu pa v letu 2022 po 1,32 odstotka.

V mesecu februarju 2022 je bil sprejeta tudi novela ZPIZ-2M, ki se je začela uporabljati 1. aprila 2022. Novela je uveljavila nekatere nove pravice, drugim upravičencem pa izboljšala odmero pravic. Vzpostavila je tudi zakonsko podlago za razporejanje sredstev za rekreativne, športne in kulturne dejavnosti uživalcev pokojnin in prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki jih organizirajo reprezentativne invalidske organizacije za delovne invalide ter zveze in organizacije, organizirane na ravni države. Uvedena je bila možnost, da moški v določenih primerih lahko uveljavijo dodatni odmerni odstotek za otroke, urejeno pa je bilo tudi redno usklajevanje invalidnin za telesno okvaro. Z novelo ZPIZ-2M je bil določen znesek najnižje pokojnine za zavarovance s pretežnim delom zavarovanja za ožji obseg pravic iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in z dopolnjeno pokojninsko dobo v enaki dolžini kot se zahteva za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, določenim upravičencem pa je bila zagotovljena ugodnejša odmera vdovske oziroma družinske pokojnine.

Splošni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine

Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) hkrati izpolnjevati pogoja starosti in pokojninske dobe, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti. Nekatere od predpisanih starosti je možno znižati zaradi:

  1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva,
  2. služenja obveznega vojaškega roka, in sicer za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, in
  3. vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža:

– ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in

– moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let starosti).

Pravico do starostne pokojnine je možno pridobiti pri nižji starosti tudi zaradi:

– dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (t. i. beneficirane dobe),

– osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Če je oseba upravičena do znižanja starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem in/ali prištete dobe, se najprej opravi to znižanje. Sledijo znižanja na drugih podlagah (zaradi skrbi za otroke, obveznega služenja vojaškega roka oziroma vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti), vendar pa ne pod najnižje možne starosti, predpisane za posamezno od njih. To pomeni, da je lahko že s prvo od možnih podlag za znižanje starostne meje to v celoti izkoriščeno in druge podlage nimajo več nobenega vpliva.

Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Ta služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero za 15 let zavarovalne dobe za ženske in za moške znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se odmerni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo poveča za 0,68 odstotka

Tudi v letu 2023 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša.

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine

Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) dopolniti starost 60 let ter 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Predpisane starosti za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ni možno znižati na nobeni podlagi.

Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine

Vdova oziroma vdovec praviloma pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob smrti zakonca dopolnil(a) 58 let starosti. Če vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 58 let starosti, dopolni pa 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti.

Če vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene zaradi nezmožnosti za delo ali dolžnosti preživljanja otrok, dopolni 58 let starosti, trajno obdrži pravico do vdovske pokojnine. Če ji/mu ta pravica preneha pred dopolnjeno starostjo 58 let, toda po dopolnjeni starosti 53 let, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti.

Uskladitev pokojnin v letu 2023

V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPIZ-2 se uskladitev pokojnin izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Pokojnine se po prvem odstavku 106. člena ZPIZ-2 uskladijo za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 40 % rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.

Podatek o povprečni mesečni bruto plači, izplačani za obdobje januar–december 2022, bo predvidoma objavljen sredi meseca februarja 2023, uskladitev pokojnin po določbi prvega odstavka 106. člena ZPIZ-2 pa se bo opravila pri izplačilu pokojnin za mesec februar 2023.

Letni dodatek v letu 2023

Izplačilo letnega dodatka za leto 2023 je urejeno v 76. členu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22), sprejetega v Državnem zboru Republike Slovenije dne 23. novembra 2022.

V letu 2023 se bo letni dodatek večini uživalcev izplačal skupaj z izplačilom redne pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja za mesec junij, in sicer v naslednjih zneskih:

  1. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 600,00 evrov, v višini 455,00 evrov;
  2. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 evra do 720,00 evrov, v višini 315,00 evrov; 4
  3. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 720,01 evra do 850,00 evrov, v višini 255,00 evrov;
  4. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 850,01 evra do 1.020,00 evrov, v višini 205,00 evrov;
  5. uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 1.020,00 evrov, v višini 145,00 evrov;
  6. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 850,00 evrov, v višini 255,00 evrov;
  7. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 850,01 evra do 1.020,00 evrov, v višini 205,00 evrov;
  8. uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 1.020,00 evrov, v višini 145,00 evrov.

V znesku pokojnine se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

Uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu in ki prejemajo skupni znesek pokojnine (ugotovljen tako, kot je navedeno v prejšnjem odstavku), v višini do 600 evrov, se bo letni dodatek v znesku 455 evrov izplačal v celoti.

Ostalim uživalcem, ki prejemajo pokojnino iz tujine, se bo višina letnega dodatka določila glede na skupen znesek pokojnin oziroma nadomestil iz slovenskega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prejetih v mesecu izplačila letnega dodatka ter pokojnin, prejetih iz tujine v mesecu januarju, preračunanih v evre po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za mesec januar 2023.

Zavod bo uživalce, ki imajo na dan 1. januarja 2023 prebivališče v drugi državi, uživalce, ki imajo prebivališče v Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, ter uživalce s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije prejemajo tudi pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, po uradni dolžnosti obvestil o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka in jim v izpolnitev posredoval tudi obrazec, ki se bo izpolnjen štel kot dokazilo o višini tuje pokojnine. Ti uživalci bodo lahko zavodu na tem obrazcu posredovali podatke o višini tuje pokojnine, izplačane v mesecu januarju 2023. ¸

Višino tuje pokojnine bo lahko uživalec sporočil preko spletnega portala z oddajo zahtevka na določenem spletnem naslovu ali z uporabo posebne QR kode, ki mu bo posredovana na obvestilu skupaj z navodili in varnostno PIN kodo. Uporaba sistema je brezplačna, varna in preprosta ter nadomešča posredovanje podatkov preko priloženega obrazca.

Če bo zavod od zgoraj navedenih uživalcev pokojnin prejel vrnjeno dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, najpozneje do 30. aprila 2023, jim bo letni dodatek izplačan do 30. septembra 2023, če bo zavod dokazilo o višini tuje pokojnine prejel do 30. septembra 2023, bo letni dodatek izplačan do konca leta 2023. V primeru, da zavod vrnjenega dokazila o višini tuje pokojnine ne bo prejel do 30. septembra 2023, bo letni dodatek izplačan v višini 145,00 evrov oziroma v pripadajočem sorazmernem delu tega zneska.

Vsem uživalcem bo zavod brezplačno posredoval tudi varnostno PIN kodo, s katero bodo lahko višino tuje pokojnine sporočili elektronsko preko internetne povezave.

Način izplačevanja prejemkov

Po določbi 120.a člena ZPIZ-2 se prejemki iz obveznega zavarovanja izplačujejo negotovinsko na plačilne račune, odprte pri bankah. Uživalcem, katerim se prejemek nakazuje preko poštne dostave na naslov, se lahko prejemek nakazuje na navedeni način tudi še v prihodnje, vse dokler zavod ne prejme zahteve za spremembo načina nakazila na bančni račun. Sprememba na prejšnji način nakazovanja (preko poštne dostave na naslov) pa ni več možna.

Vir: ZPIZ

M. P.