Brežiški župan Ivan Molan občino vodi že od leta 2005, v intervjuju za tednik Demokracijo, objavljenem v začetku meseca, pa je med drugim odgovarjal na vprašanja o delovanju in poslovanju občine v času epidemije in o izvajanju občinskih razvojnih projektov.
Župan pričakuje, da bo do konca mandata v občini izpeljanih celo več projektov kot je bilo načrtovano. Razlog za to so predvsem sproščena evropska sredstva. Na področju teh se namreč zadnjih šest let pred to vlado ni nič delalo.
V intervjuju je tudi pojasnil, da so se na občini v času epidemije zelo usmerili v izpeljavo aktivnosti v zvezi s pridobivanjem novih podjetij v občino Brežice.
V nadaljevanju objavljamo nekaj vprašanj in odgovorov iz intervjuja.
Kako je epidemija z novim koronavirusom vplivala na poslovanje občine?
Na občini smo se trudili kolikor je najbolj mogoče normalno poslovati. Turistična dejavnost je v občini zelo močna, zato smo imeli precej finančnega izpada iz tega naslova. Vendar pa nam je šlo precej na roko, da je vlada povečala višino povprečnine, sredstva za investicije, kasneje pa nas razbremenila tudi plačevanja nekaterih obveznosti. V finančnem smislu zato nismo bili na slabšem.
V tem času smo se tudi zelo usmerili v izpeljavo aktivnosti v zvezi s pridobivanjem novih podjetij v našo občino. V zelo kratkem času smo tako izpeljali aktivnosti, da je podjetje TPV na našem območju zgradilo strateško investicijo za občino Brežice. Investirali so okoli 50 milijonov evrov.
Trenutno se v Brežice iz sedeža v Novem mestu seli tudi celotna uprava TPV. Pri nas na dveh lokacijah že proizvajajo avtomobilske dele za različne proizvajalce. Tako delajo za Volvo, za električna vozila, jeseni bodo začeli s serijsko proizvodnjo, za katero so zgradili in vzpostavili novo tovarno za potrebe delov za BMW. Vse to so bile za nas res zelo pomembne stvari.
Ali boste lahko do konca mandata izpeljali vse načrtovane projekte?
Zagotovo. Pričakujem, da celo več kot je bilo načrtovano. Razlog za to so predvsem sproščena evropska sredstva. Na področju teh se namreč zadnjih šest let ni nič delalo. V času te vlade pa smo dobili odobrene tri evropske projekte. Gre za kolesarske steze, velik poudarek je namreč na trajni mobilnosti. Tako bomo zgradili dve kolesarski stezi, za eno smo že podpisali pogodbo za izvedbo, to je kolesarska steza od Brežic do Dobove oz. Rigonc. S tem bo vzpostavljena povezava do hrvaške meje. Za drugo kolesarsko stezo pa poteka javni razpis, gre za stezo od Brežic, čez stari železni most proti Cerkljam oz. do Krške vasi.
Pomembno je tudi, da smo s sosednjo občino Bistrica ob Sotli uspeli pridobiti evropski denar za projekt hidravlične izboljšave, to je izgradnjo vodovodnega sistema, kjer gre za 35 km novega vodovodnega sistema so Bistrice ob Sotli. Zajeta bodo območja Bizeljsko, Pišece, Sromlje in Župelevec. S tem bomo udejanjili zelo močan investicijski cikel.
Poleg tega je bilo v zadnjem času zelo dobro sodelovanje z ministrstvom za obrambo. Tako smo po dolgem času dobili ponovno sredstva v višini 400 tisoč evrov na leto. S tem smo zgradili praktično nov most v Cerkljah ob Krki in izvedli še nekaj drugih investicij. Kupili smo tudi določeno dodatno gasilsko opremo in dva gasilska avtomobila. Izvedene pa so tudi energetske sanacije občinskih objektov, kjer smo šli v javno-zasebno partnerstvo s Petrolom. Občina Brežice je za ta projekt pridobila skoraj 2 milijona evrov evropskih sredstev. S tem smo prenovili 15 objektov v občinski lasti, v glavnem šole in druge javne objekte, ki smo jih energetsko popolnoma sanirali, od stavbnega pohištva dalje. Še bolj pomembno pa je, da smo šli na nove energente, iz kurilnega olja smo prešli na toplotne črpalke z geosondami, s čimer smo pripomogli predvsem k bistveno bolj čistemu okolju.
V občini potekajo tudi rekonstrukcije državnih cest. Kakšno je sodelovanje z državno direkcijo?
Z Direkcijo RS za ceste, ki so nosilci teh del na regionalnih cestah, se je sodelovanje v zadnjem času precej popravilo. Tudi na tem področju rešujemo precej težav, kar v času prejšnjih vlad ni bilo možno. Gre za ceste, vključno s pločniki in tudi pri kolesarski stezi sodeluje direkcija. Tudi iz tega je razvidno, da zdajšnja vlada namenja več denarja tudi za infrastrukturo. Skupaj s policijo kar uspešno rešujemo predvsem tiste kritične točke, ki so zelo pomembne za varnost naših občanov.
Katere pa so največje težave, s katerimi se v občini trenutno soočate?
Za nas je zagotovo velik problem zastoj pri gradnji hidroelektrarne na spodnji Savi. V občini Brežice je namreč še vedno kar nekaj vasi poplavno nerešenih. Tudi Krška vas je delno rešena, kajti vsi narejeni nasipi so grajeni na poglabljanju Save in povezani z dokončno zgrajeno hidroelektrarno v Mokricah. Na HE Mokrice je vezane tudi precej infrastrukture, kjer se moramo zdaj zaradi zastoja pri gradnji dodatno prilagajati. Dokončati ne moremo niti poplavnih kart in še je tega. Za nas v Brežicah je zato izjemno pomembno, da se gradnja HE Mokrice čim prej začne in se dokonča veriga hidroelektrarn na spodnji Savi. Vedeti je namreč treba, da je večina hidroelektrarn na Savi zgrajenih, gre samo še za gradnjo zadnje v verigi. Razumel bi, če bi šlo za povsem novi poseg, za celotno verigo. Vendar pa je bila reka Sava že bila pred leti regulirana za izgradnjo celotne verige. Sava tako v našem spodnjem delu ni več naravna reka. Po drugi strani pa gre tudi za to, da se dokonča in se celotna veriga stabilizira, da bodo naši krajani in njihovo premoženje zaščiteni. Ti so namreč ob večjih poplavah še vedno v strahu in se samo bojimo, da se nam ponovi leto 2010, ko je v nekaterih poplavljenih hišah segala voda dva metra visoko.
M. P.
