Brežice: Na 3. kmetijskem forumu o ukrepih za preprečevanje posledic podnebnih sprememb v kmetijstvu

Aleš Germovšek (Foto: Občina Brežice)

Kmetijstvo predstavlja pomemben dejavnik razvoja občine Brežice in ker se občina zaveda negativnih posledic podnebnih sprememb, ki najbolj prizadenejo prav kmetijstvo, je v odziv na vse pogostejše elementarne nesreče na našem območju organizirala posvet – 3. kmetijski forum, na katerem so strokovnjaki predstavili možnosti prilagajanja in zaščite v kmetijstvu. Številna udeležba na posvetu je potrdila, da so bile teme 3. kmetijskega foruma aktualne in koristne.

V večnamenski dvorani Mladinskega centra Brežice je v uvodu zbrane najprej pozdravil predstavnik organizatorja, župan Občine Brežice Ivan Molan. Navzočim se je zahvalil za udeležbo in dejal, da bo občina tudi v prihodnje namenjala vso podporo kmetijstvu s pomočjo različnih ukrepov.

Vsebina foruma

Sledila so tri predavanja in sicer:

Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo je pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor predstavil temo Proti točne bočne mreže in različni načini preprečevanja škode po pozebi v vinogradništvo ter ekonomski vidik uporabe. Poudaril je, da so vsi ukrepi zoper preprečevanje negativnih posledic podnebnih sprememb samo del zgodbe, saj je izrednega pomena, da pridelovalci natančno in pravočasno izvedejo vsa potrebna opravila v vinogradu. Kot je dejal, je odpornost trt v 95% odvisna od koreninskega sistema, pri tem pa ima prvo mesto ustrezno gospodarjenje s tlemi.

Toča je postala vsakoletni pojav, ki pa je vsako leto pogostejši in izrazitejši. Najhujši toči sta bili 11. 7. 2011 na Bizeljskem in 26. 11. 2017 v Arnovem selu.

»Občina Brežice je leta 2003 financirala poskusni nasad s protitočnimi mrežami. Leta 2005 je bila v Arnovem zelo močna toča, ki je pokazala, da je postavitev mrež v sadjarstvu edini način obrambe pred točo in je danes pri postavitvi novih nasadov redna kmetijska praksa.« so zapisali v biltenu 3. Kmetijskega foruma.

Andreja Brence, svetovalka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto je predstavila Izgradnjo namakalnih sistemov kot učinkovit način preprečevanja škode zaradi suše in pozebe, pri čemer predstavlja akumulacijsko jezero ob HE Brežice velik vodni potencial, poleg namakanja v kmetijstvu pa je mogoče koristiti tudi druge ukrepe od krepitve rastlin do zakasnitve cvetenja.

»V okviru programskega obdobja Programa razvoja podeželja do 2020 so na voljo nepovratna sredstva za izgradnjo in posodobitve namakalnih sistemov in nakup namakalne opreme ter oroševalnih sistemov. Za kandidaturo na razpisana sredstva je potrebno pravočasno pridobiti vsa potrebna dovoljenja za postavitev namakalnega sistema in uporabo vode za namakanje kmetijskih površin. Postopki se v zadnjih desetih letih niso poenostavili. Velik premik pa je čutiti v odzivnosti vseh odgovornih za posamezno vlogo, kar skrajšuje celotni postopek pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj.« bilten 3. Kmetijskega foruma.

Aleš Germovšek iz Inštituta za preučevanja in raziskave v kmetijstvu pa je zbranim predstavil Uporabo sodobnih informacijskih tehnologij v vinogradništvu-praktične izkušnje na primeru vinogradniškega posestva Sremič, ki z dostopnostjo do brezplačnih podatkov meteoroloških postaja Vrhulje in Sremič uporabnikom (vinogradnikom) olajša načrtovati učinkovito in pravočasno zaščito vinske trte.

Kot zanimivost – vreme v prejšnjem stoletju:

ZIMA, leto 1928/1929: Najhujša zima prejšnjega stoletja. Tik pred Božičem so meteorologi napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo južno vreme, za silvestrovo pa je začelo snežiti in nato je pritisnil hud mraz. Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile pod -20 °C, v začetku februarja ponekod celo pod -30 °C. V Čakovcu in Gospiču na Hrvaškem je bilo -36 °C, pri nas so blizu Trebnjega izmerili -33 °C. Pod -10 °C je bilo občasno še tudi v marcu. Povprečna februarska temperatura v Ljubljani je bila -8,9 °C!

ZIMA, leto 1955/1956: Zelo mrzel februar, temp. se nekaj dni niso dvignile nad -10 °C. 12. februarja je snežilo pri -12 °C podnevi in zapadlo 20 cm snega. V Babnem polju so 16. februarja namerili -34,5 °C, v Kočevju so izmerili -31,2 °C, v Postojni -30,5 °C, v Murski Soboti -28,6 °C, v Črnomlju -26,3 °C, v Ljubljani -23,3 °C in na Kozini pri Sežani -20,9 °C. ZIMA, leto 1967/1968: Najtoplejši Božič stoletja s +13,3 °C.

ZIMA, leto 1984/1985: Precej huda zima. Temperature so se januarja in februarja večkrat spustile pod -20 °C. Povprečna januarska temperatura je bila -5 °C, 8. januarja je bilo v Ljubljani -20,3 °C, Babno polje -33 °C.

ZIMA, leto 2013/2014: Precej mila in topla zima, prvi sneg je zapadel komaj 24. januarja in se obdržal le okoli 10 dni, kar je bilo tudi vse v tej zimi. V začetku februarja je večji del Slovenije prizadel katastrofalen žled. Večino zime so prevladovali topli in vlažni jugozahodni vetrovi, tudi božič je bil topel.

Več o vremenu in forumu si lahko preberete v (povezava) bilten 3. kmetijskega foruma, Prilagajanje kmetijstva klimatskim spremembam, ki se nahaja na strani Občine Brežice.

N. N.