V javnosti vse bolj odmeva odkritje, da so se v NLB opravili sporni posli v višini skoraj milijarde dolarjev. Govorimo o banki, ki smo je davkoplačevalci z svojim denarjem reševali že velikokrat. Vendar danes o teh poslih, kot je v navadi pri naših vodilnih, nihče od odgovornih ne ve ničesar. Ker je to trenutno žgoča tema naših medijev, smo se tudi mi odločili napisati nekaj besed na to temo. Gre za dolgo zgodbo, zato podajamo samo nekaj osnovnih dejstev o NLB in aferi. Na začetku so prikazane dokapitalizacije NLB, ki so bile izvedene z davkoplačevalskim, torej z našim denarjem.
Zgodovinski pregled dokapitalizacij NLB ali koliko smo Slovenci s svojim denarjem reševali banko
Davkoplačevalci smo NLB v zadnjih letih dokapitalizirali z 2.184 milijoni evrov.
- Leta 2011 nastopi prva davkoplačevalska pomoč – država je za dokapitalizacijo NLB namenila 250 milijonov evrov.
- Leta 2012 je bila druga davkoplačevalska pomoč – država je dokapitalizirala banko v višini 383 milijonov evrov.
- Leta 2013 je bila tretja davkoplačevalska pomoč – država v NLB vloži več kot 1.551 milijonov evrov.
Pripravili smo vam nekaj dejstev o aferi sum pranja denarja
NLB je po poročanju medijev izvajala nakazila iranskega poslovneža, ki je pred tem iz iranske banke (ta je bila pod embargom) na svoj račun v NLB nakazal okrog milijardo dolarjev, nato pa to razpršil na več kot 9.400 naslovov po svetu. Kot predmet nakazil naj bi nakazovali osebam po imenu “Jaka Racman, stric Skopušnik in Miki Miška, za nakupe zmrznjenih piščancev in fitnes opreme”, kot so to domnevno šaljivo poimenovali tisti v NLB, ki so točno vedeli, za kaj gre in so to tudi spremljali. V resnici pa je šlo za zelo resno stvar, nakazila na račune podjetij in fizičnih oseb.
- Tuje banke so iranskemu državljanu Iraju Farrokzadehu in njegovim podjetjem zaradi sumljivih transakcij zaprli transakcijske račune. Takoj za tem je Iranec račune odprl v NLB, prvega 12. 12. 2008.
- Kaj se je dogajalo v NLB v letih 2009 in 2010 je v Sloveniji ugotovila parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje posle v državnih bankah, vodi jo poslanec dr. Anže Logar. Nato so to predali Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki se je s tem seznanila v začetku meseca. Ugotovili so, da se je v letih 2009 in 2010 prek NLB oprala milijarda dolarjev. Nakazila naj bi prihajala prek iranske banke pod embargom na NLB, ki je nato denar prenakazala na preko 9.400 računov. Mesečno naj bi se prek NLB opralo do 80 milijonov evrov, celoten znesek pa se je približal milijardi dolarjev.
- Na račune Farrokzadehovih podjetij v NLB so torej prihajali velikanski zneski, ki so jih razpršili v manjša nakazila, ki so šla tako v davčne oaze kot tudi v vse evropske države in tudi v ZDA.
- Leta 2010 je Iranec zaprl račune in našel eno od ruskih bank v Moskvi, saj je bilo v Sloveniji že “prevroče”.
- Zaradi visokih provizij je nekdo nekje pridobil protipravno premoženje v višini od 300 do 600 milijonov evrov. V NLB so Iranca namreč oprostili celo plačila prilivnih provizij. Mediji navajajo, da lahko provizije pri podobnih nezakonitih poslih segajo od 30 do 60 odstotkov vrednosti posla.
- Na NLB je prispelo tudi 402 reklamacij tujih bank zaradi nedovoljenih transakcij. Slovenski Urad za preprečevanje pranja denarja pa je povsem zatajil. Ob tem je pomembno, da bi se morali prvi odzivati prav v NLB.
- Zgodba naj bi se končala šele zaradi tujih bank, ki so začele opozarjati na spornost teh nakazil. Tri banke so v delu, ko gre za konkretna nakazila, okoli katerih se vrti afera, nehale poslovati z NLB in niso več hotele sprejemati tega denarja.
To je le nekaj dejstev o pranju denarja v NLB, ki smo je bili davkoplačevalci vsa ta leta primorani dokapitalizirali. Ne samo sumi o pranju denarja, tudi odobrenih spornih posojil, ki nikoli niso bila vrnjena, je bilo zelo veliko, zato je tudi nastala velika bančna luknja. Posledica takšnega ravnanja pa so bile dokapitalizacije, saj bi banka sicer propadla.
Ob tem upamo, da da se bo vsaj zgodba o sumu pranja denarja v NLB v letih 2009 in 2010 odvila do konca in bodo odgovorni za ta dejanja tudi kazensko odgovarjali. Gre tudi za to, da je šlo za t. i. umazan denar, namenjen za financiranje jedrske oborožitve, terorizma in podobnih stvari. Po vsem tem denarju, ki smo ga vložili v NLB, si državljani namreč zaslužimo vsaj odgovore za sporna dejanja in kdo je s tem spet zaslužil.
C. R.
