Med slovenskimi občinami in njihovimi prebivalci obstajajo velike razlike v zdravstvenem stanju. Zemljevid splošnega zdravstvenega stanja v Sloveniji razseka državo na pol, saj med vzhodno in zahodno polovico Slovenije obstaja v zdravstvenem stanju prebivalstva velika razlika. Slovenci iz vzhodne polovice države so v občutno slabšem zdravstvenem stanju kot prebivalci zahodne Slovenije. Vendar zdravje ni okoljsko pogojeno, ampak ima vpliv socialno –ekonomska neenakost.
Razlogov za neenakost v zdravstvenem stanju Slovencev je več, vsi pa imajo korenine v enem samem dejavniku: razvitosti občine in socialni ogroženosti njenih prebivalcev. Predvsem prebivalci revnejših občin imajo slabše zdravstveno stanje, saj si primernega življenjskega sloga in primerne zdravstvene oskrbe ne morejo privoščiti. Zdrava prehrana je draga, kot so drage športne aktivnosti. Razlike med revnimi in bogatimi se vedno bolj kažejo tudi v dostopnosti do zdravstva.
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) si leta 2015 osem odstotkov slovenskih gospodinjstev ni zmoglo privoščiti mesnega ali vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan.
Zdravstveno stanje je po državi izredno neenotno. Predeli, v katerih živijo Slovenci v najslabšem zdravstvenem stanju, so Prekmurje, Spodnja Savinjska dolina, Posavje in Koroška.
Študije kažejo, da bo Slovenec, ki ima narejeno zgolj osnovno šolo, umrl v povprečju sedem let prej kot njegov bolj izobražen sosed.
Poročali smo že o tem, da je v Posavju najpogostejša bolniška odsotnost z dela. Po podatkih krške enote ZZZS v Posavju zaradi bolniške odsotnosti z dela po zadnjih podatkih letno izgubijo nekaj manj 6,9 odstotka delovnih dni, medtem ko teh na državni ravni v povprečju izgubijo nekaj manj kot 4,7 odstotka. Tudi v letu 2015 je po številu dni bolniškega dopusta izstopala Posavska regija.
Tako so v Posavju zaradi bolniškega dopusta izgubili 350.000 delovnih dni, stroški zaradi bolniške odsotnosti pa so se povzpeli do 20 milijonov evrov. Ravno tako se v naši regiji krepi bolniška odsotnost z dela nad letom dni. Za leto 2017 beležijo kar 228 takih primerov, kar je 3,5 krat več kot leta 2008.
Poglejmo, kaj o zdravju v Posavju pričajo podatki za leto 2017, ki jih je objavil NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje).
Občina Bistrica ob Sotli
Bistrica ob Sotli je posavska občina, kjer je bolniška odsotnost z dela nižja od povprečne slovenske. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 14,1 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,5 dni. Ravno tako je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi nižja, kot je povprečna slovenska.
V občini je zaznati višji delež oseb, ki prejemajo zdravila za sladkorno bolezen. Ravno tako je višji delež uporabnikov pomoči na domu, kot je slovensko povprečje. Tudi stopnja umrljivosti zaradi samomora je več kot dva krat večja kot je slovensko povprečje. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
Občina Brežice
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 16,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,5 dni. V občini Brežice je delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in za sladkorno bolezen višji od slovenskega povprečja. Ravno tako so Brežice nad slovenskim povprečjem po bolnišnični obravnavi zaradi srčne kapi. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 24 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 21.
V občini je zaznati nižji delež uporabnikov pomoči na domu, kot je slovensko povprečje.
Občina Kostanjevica na Krki
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 17,7 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,5 dni. Ravno tako je višji delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, kot je slovensko povprečje.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,0. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je nad slovenskim povprečjem.
Občina Krško
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 14,1 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,5 dni. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorno bolezen, je bil višji od slovenskega povprečja.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila nad slovenskim povprečjem. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja. Ravno tako je bila višja umrljivost zaradi samomora.
Občina Radeče
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je pod slovenskim povprečjem. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je nad slovenskim povprečjem. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
Ravno tako je bil nad slovenskim povprečjem delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in za sladkorno bolezen. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 54 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 21.
Občina Sevnica
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 15,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,5 dni. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila nižja od slovenskega povprečja. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja. Ravno tako je nad slovenskim povprečjem stopnja umrljivosti zaradi samomora.
Na zdravje ljudi vpliva predvsem državna politika, saj le ta regulira naš zdravstveni sistem, ozavešča prebivalce in dodeljuje denar občinam (vsako leto manj). Občina lahko ozavešča občane o zdravem življenjskem slogu, uvaja programe o zdravem načinu v pole in skrbi za športne in rekreacijske klube v občini. Na primer: občina lahko v najboljšem primeru preuči podatke publikacije NIJZ in jih v svojih politikah upošteva. Ne more pa zmanjšati neenakosti v zdravstvu, ki je državni problem.
K. J.
