Po uradnih podatkih je v državi med tistimi, ki se okužijo s koronavirusom, okoli tretjina cepljenih. Glede na to, da je polno cepljena le dobra polovica prebivalstva, slednje pomeni, da cepiva v veliki meri preprečujejo okužbe. Poleg tega cepiva tudi ščitijo pred težjim potekom bolezni. V Izraelu in Veliki Britaniji, kjer je precepljenost prebivalstva visoka, ocenjujejo, da v kar 90 odstotkih.
Tudi številke iz naših bolnišnic pravijo, da je med hospitaliziranimi covidnimi bolniki večina necepljenih.
Prednosti cepljenja so še druge. “Cepljeni imajo krajšo kužnost, hitreje se zmanjša vsebina virusov. Zato so cepljeni, če se okužijo, pa se okužijo v manjšem delu, krajši čas kužni,” je za TV Slovenija pojasnil strokovnjak Roman Jerala.
Da število cepljenih s potrjeno okužbo ni neznatno, je krivo tudi to, da so bili številni z vsemi potrebnimi odmerki cepljeni že pred meseci, njihova zaščita zdaj pa je že občutno manjša. Cepiva tudi niso 100-odstotna.
Pomemben dejavnik tveganja je tudi starost. “Če primerjamo: 75-letnik, ki je cepljen, ima takšno zaščito oz. takšno verjetnost bolezni kot 50-letnik, ki ni cepljen,” je pojasnil Jerala.
Najboljši dokaz učinkovitosti cepljenja so sicer domovi za starejše, kjer je precepljenost 95-odstotna. Kaj pravijo številke? Med v ponedeljek potrjenimi 1136 okužbami so bile le štiri okužbe v domovih za starejše. Še lani so skoraj tretjino okužb predstavljale ravno okužbe v domovih za starejše.
Če bi bila precepljenost v populaciji takšna, kot je v domovih starostnikov, danes ne bi govorili o omejitvah, ampak o običajnem življenju v družbi, ki smo jo tako dolgo poznali, pravijo strokovnjaki.
A. M.
