“Ukrajina, v nasprotju z Rusijo, v tej vojni nima prav nobene izbire. Bori se, kot država in kot nacija, za preživetje. V vojno je bila prisiljena, porinjena, in ta bo zaznamovala več generacij, vsaj eno bo uničila. To bi moral biti ključ pri razumevanju, zakaj je nujna podpora napadeni državi,” je ob letu vojne v Ukrajini v Delu zapisal novinar Boštjan Videmšek.
V petek bo namreč minilo leto dni od začetka ruske agresije na Ukrajino – na osem let podlage. “Ruski kolonialno-imperialni pohod na sosednjo državo, ki ji Kremelj ne priznava pravice do obstoja, je odgovoren za desetisoče žrtev, 15 milijonov razseljenih in strahovito opustošenje na vzhodu in jugu Ukrajine, kjer je nenehno topovsko obstreljevanje ducate mest in vasi spremenilo v pogorišča. Kamorkoli se človek v Ukrajini odpravi, najprej naleti na sveže grobove. In pogrebe. Ob vsakem ponovnem obisku ukrajinskih mest je na ulicah opaziti manj mladih moških: strelski jarki, ki močno spominjajo na podobe iz prve svetovne vojne, zahtevajo nove in nove vojake,” piše novinar.
Kot ugotavlja, želi Vladimir Putin v Bahmutu, strahotni klavnici, na vsak način – z investicijo več deset tisoč življenj – izbojevati simbolno, politično zmago. “V prihodnjih dneh bo svoj predlog mirovnih pogajanj predstavila Kitajska, taktično zadržana podpornica Moskve. Kitajska je edina, ki bi ji Putin utegnil prisluhniti. A še prej bo na vzhodu Ukrajine s sveže mobiliziranimi civilisti, topovsko hrano, izpeljal novo ofenzivo. Kljub temu da ta ne more spremeniti toka vojne. V tem trenutku namreč Putinu na domačem terenu bolj ustreza nadaljevanje vojne kot pa kakršnokoli taktiziranje z mirovnimi pogajanji,” še ugotavlja.
A. M.
