V Trbovljah že od leta 2000 poteka zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik, v tem okviru pa tudi sanacija okolice. Med drugim z navozom elektrofiltrskega pepela iz krškega Vipapa sanirajo površinski kop Bukova gora, kar pa skrbi okoliške prebivalce.
Rudnik v likvidaciji namreč za navoz pepela iz Krškega nima okoljevarstvenega dovoljenja, poleg tega za zdaj ni podatkov, kako dovoz vpliva na okolico, čeprav meritve do zdaj niso pokazale prekomernih vplivov na okolico.
Na problematiko so med drugim opozorili na novembrski seji trboveljskega občinskega sveta, ki je rudnik pozval, naj preneha sanirati območje Bukove gore, ker da obstaja utemeljen sum, da sanacija ne poteka skladno z zakonodajo in tehničnimi smernicami. Občinski poročevalec Jože Pustoslemšek je na seji med drugim poročal o velikih prašnih oblakih, ki naj bi imeli negativne vplive na ljudi, živali in okolje. Kot je zatrdil, obstajajo dokazi, da so na tem področju strupene snovi, predvsem možnost barija. Elektrofiltrski pepel predstavljajo fino razpršeni delci pepela, naloženi v dimnih plinih, ki izvirajo od zgorevanja goriva ali druge snovi. Delci pepela lahko vsebujejo nezgorjeno gorivo in druga onesnaževala, je opozoril. Občinski svet Občine Trbovlje je zato tudi pozval državo kot lastnico rudnika, naj prek inšpekcijskih služb opravi izredni inšpekcijski nadzor ter izvede izredno sondažno analizo degradirane površine na tem območju.
Okoljski inšpektor Pavel Martjančič je na vprašanja Trboveljčanov, kaj da v primeru pepela na rudniških površinah dela inšpekcija, na seji odgovoril, da inšpekcija ni pristojna za nadzor sanacije s proizvodi, ker nadzira ravnanje z odpadki. “In v primeru RTH ne gre za odpadke,” je dejal. Kot je dodal, ne more reči, ali je početje RTH zakonito ali ne, ker pač ne gre za odpadek.
Ni sicer prvič, da pepel iz Vipapa razburja krajane in ekologe. Leta 2015 je denimo razburil Šentjernejčane, ker so ga tovornjaki vozili v opuščeno šentjernejsko gramoznico v Dolincah. Sondiranje pepela je takrat izvedel nacionalni inštitut za zdravje, ki je ugotovil preveliko vsebnost nekaterih težkih kovin: niklja je bilo kar osemkrat preveč, kroma in barija pa dvakrat.
M. P.
