Testirali so več kot 500 živil, kot so čips, piškoti, kava ali žita za zajtrk

(vir: ZPS)

Deset evropskih potrošniških organizacij je v okviru skupne akcije testiralo skupno več kot 500 živil, za katere je znano, da lahko vsebujejo akrilamid (kot so čips, piškoti, kava ali žita za zajtrk), rezultati pa niso najboljši.

Pri testiranih piškotih in oblatih, namenjenih odraslim, je imela na primer kar tretjina vzorcev vrednost akrilamida na meji ali pa je vrednost akrilamida presegla referenčno raven. Te izdelke pa pogosto zaužijejo tudi otroci mlajši od treh let. Potrošniške organizacije zato Evropsko komisijo pozivajo, naj z zakonodajo zniža referenčne meje za vsebnost akrilamida v teh izdelkih, saj so zdaj premalo stroge.

Ukrepi so nujni tudi pri zelenjavnem čipsu, saj so testi tudi tu pokazali na visoke vsebnosti akrilamida, ki dokazano povečuje tveganje za nastanek raka.

V potrošniških organizacijah navajajo, da dokler bodo ukrepi prostovoljni, nekateri proizvajalci tega vprašanja ne bodo jemali resno in potrošniki bodo še vedno, po nepotrebnem, izpostavljeni visokim ravnem akrilamida.

Največ izdelkov s preseženimi referenčnimi ravnmi je bilo med piškoti in oblati.

Te izdelke, ki so namenjeni predvsem odraslim, pa številni starši pogosto dajejo majhnim otrokom (malčkom). Pri tem je treba dodati, da imajo t. i. otroški piškoti nižjo vsebnost akrilamida. Zato v potrošniških organizacijah Evropski komisiji predlagajo, naj zniža meje v vseh piškotih in oblatih. Da bo veljalo za vse, ne samo za otroške prehrambene izdelke.

Rezultati ankete, ki so jo izvedli februarja, namreč kažejo, da otroci do treh let v 75 odstotkih uživajo živila, ki niso namenjena izključno tej starosti, torej običajna živila.

Testi so tudi pokazali, da čips iz korenja, pese ali pastinaka vsebuje v povprečju skoraj dvakrat toliko akrilamida kot različice iz krompirja, čeprav se pogosto zaznavajo kot bolj zdrave možnosti.

ZPS je objavila tudi nasvete za manj akrilamida v domači kuhinji. Ti so:

  • Živila raje kuhajte v vodi, na pari ali jih dušite.
  • Pri pečenju dodajajte vodo in hrano zapecite do zlato rumene barve, dele, ki so temno rjave ali črne barve, odrežite.
  • Temperaturo pečice ali olja v cvrtniku nastavite na največ 170 °C, živilo pa predhodno blanširajte.
  • Dodatek zelišč, kot so rožmarin, zeleni čaj, žajbelj in sok limone, zavira nastanek akrilamida.
  • Živila med pečenjem na žaru pogosto obračajte, tako da se posamezni deli ne zažgejo.
  • Krompir shranjujte v temnem, hladnem prostoru (ne manj kot 8 °C) in ne v hladilniku.
  • Krompir za pečenje ali cvrtje narežite na debelejše kose in jih pol ure pred peko namakajte v vodi, lahko ga pred peko tudi blanširate (nekajminutno kuhanje v vreli vodi).

Ali ste vedeli?

Potrošniki nismo izpostavljeni akrilamidu samo z uživanjem industrijsko proizvedene hrane (čips, kruh, piškoti, kava), ampak tudi z doma pripravljenimi živili/hrano – ko npr. pečemo na temperaturi nad 170 °C ali preveč zapečemo svoj jutranji toast.

Kaj je akrilamid?

Je kemična snov, ki nastane med praženjem, cvrenjem in pečenjem živil iz krompirja, žit, kave in kavnih nadomestkov pri temperaturi, višji od 120 °C. Akrilamid je genotoksična in nevrotoksična snov, ki vpliva na naš genski material in nevrološki sistem. Zato uživanje živil, ki ga vsebujejo, pomeni tveganje za zdravje ljudi. Pri otrocih je tveganje zaradi njihove majhne telesne mase še toliko večje.

Vir: ZPS

M. P.