Pust v Posavju

pixabay

Nekoč je bil pust pomemben praznik, ko so naši predniki s posebnimi obredi, ki so vključevali tudi šemljenje oz. maskiranje, iz dežele podili zle zimske duhove in klicali toplo pomlad. Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči (pustna nedelja je 7 tednov pred veliko nočjo).

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«.

O nastanku pusta

Pust je starodavna šega. Izvira iz Rimskih časov, ko so februarja po ulicah divjali z groznimi maskami, ki so predstavljale umrle prednike. Pozneje se je običaj pomešal s keltskim običajem preganjanja zime in praznovanja pomladi. V času krščanstva so praznik prestavili pred 40-dnevni pred velikonočni postni čas, tako da ima zdaj na koledarju svoj čas in ime, ki naj bi izhajalo prav iz posta.

Pustna požrešna razbrzdanost se prevesi v post, v spokornost. Post ne pomeni samo očiščevalnega procesa, ampak tudi žrtvovanje materialnega duhovnemu.

Znana pa je tudi prastara napoved, da če je za pusta vreme lepo – bo zato velika noč mrzla.
»Če ima o pustu Sonce moč, mrzla bo velika noč«.
»Če se pust na Soncu greje – letina se med dobre šteje.«

V Krškem je poznana pesem, ki jo je prepreval brenkač, govori pa o enookem in rogatem Fašenku-Pustu, kako velik svetnik je bil.

Pustni torek

Pustne šeme preganjajo starko zimo in kličejo pomlad, zato se na pustni torek pusta obsodi na smrt. Ker pa se gospa zima ne da tako zlahka odgnati, so pustne šeme polne živih barv in vseh oblih, groznih in smešnih. S piščalkami, trobentami, zvonci in drugimi zvočnimi pripomočki opozarjajo nase.

»O pustu so zrele neveste, o postu pa preste« pravi slovenski pregovor.

Od kje pa sploh pride krof?

Z pustni čas velja, da mora biti hrane v izobilju, predvsem težke, mastne hrane, zato tudi pustni nedelji ponekod rečejo kar mastna nedelja. Vse to pa zato, da se še zadnjič dobro najemo pred postnim časom, ki traja dokler ne vstane božji sin, po starosvetnih predstavah je to v širšem slovanskem prostoru Jarilo, po naše tudi Jarnik, ki kasneje postane Zeleni Jurij.
Slovenci imamo še vedno najraje klasične krofe, z marmelado, in novi okusi z različnimi polnili, glazurami so nas kar nekako obšli.
Zdaj so sicer krofi na voljo vse leto, tradicionalno pa je bilo cvrto testo na voljo bolj ko ne za pusta.

Pepelnična sreda

Pepelnična sreda je premakljiv cerkveni praznik, dan, ko se začenja 40-dnevni post. Na ta dan pokopavajo ali sežigajo pusta tisti, ki to niso uspeli narediti že v torek.

Naj bo začetek leta čist

Šemljenje je najvidnejše v času okoli rojstva novega sonca ob zimskem kresu in ko se počasi poslavljamo od zime. In ravno ta čas zaznamuje po staroverskem pogledu na svet Novo leto, začetek novega rodnega cikla.
In tako, kot je moralo biti domovanje čisto in snažno ob velikem praznovanju prehoda letnega cikla, tako tudi ob pustu – metle so ustvarili iz brezovih vej in z njimi pometali, simbolično ne le prah in nečistoče v materialnem svetu, marveč tudi vso težino, ki jo moramo v duhovnem razvoju pustiti za seboj.

Pokop pusta

Pokop, zažig ali utapljanje pusta je v različnih pokrajinah različen. Vsem pa je skupno, da se zaključi neko obdobje in gre za prelomnico v našem cikličnem letu. Zaključi se zima in vse je v pričakovanju pomladi.

Pustovanje v Posavju

Kostanjevica na Krki –  Šelmarija

 Šelmarija je pustovanje, značilno za Kostanjevico na Krki, pri katerem se prepletajo elementi podeželskih pustovanj in mestnih karnevalov. Poimenovanje naj bi izviralo iz »lumpanja«, norenja, simbol pustovanja pa je šelma – v preteklosti je bila to buča, v kateri je gorela sveča, sedaj pa je to nekakšna glava iz pločevine. Pustni liki, ki sodelujejo pri pustovanju, so šelmarji (iz nem. Schelm, pavliha, navihanec), včlanjeni v druščino Prforcenhaus (iz fr.-nem. Parforce-Hatz, lovski pogon).

Osrednji lik šelmarije je oče Šelme (iz nem. Schelmenvater, oče navihancev), oblečen v črne hlače in frak ter pokrit s cilindrom, ki na palici nosi Šelmo. Predsednik Prforcenhausa ima rdeče ogrinjalo, krono in žezlo. Kanonik ima rdeče ogrinjalo in biret, okrog vratu nosi rožni venec in v roki knjigo litanij. Purgarji, ki so v uniformah in imajo sablje, skrbijo za red. Guverner banke od leta 1991 skrbi za valuto Kostanj, kostanjeviško plačilno sredstvo v času pusta. Med novejše like sodijo tudi mestni sodnik, pisar, prižigalci luči in dragonci. Večina pustnih likov je povezana s prebivalci in z zgodovino Kostanjevice na Krki in bližnje okolice. Od leta1971 ima zelo pomembno vlogo pri pustovanju Pihalni orkester Kostanjevica na Krki. Po krajevnem ustnem izročilu naj bi se šelmarija začela leta 1854, najstarejši znani opis pustovanja je s konca 19. stoletja, bolj zanesljivi viri pa so od srede 20. stoletja. Leta 1968 je začela za izvajanje šelmarije skrbeti Sekcija Šelmarija znotraj Turističnega društva Kostanjevica na Krki, ki se je leta 2007 preimenovala v samostojno Etnološko društvo Prforcenhaus. Kljub nekaterim dodanim likom in elementom pustovanje sledi lokalni tradiciji.

Pustni program

  • Nedelja, 11.2.2018 ob 14. uri Šelmarija – Oklic kurenta in Pustna povorka
  • Ponedeljek, 12.2.2018 ob 19. uri Baklada in Občni zbor Prforcenhausa
  • Torek, 13.2.2018 Pustni torek (Pust)Gonjenje medveda, oranje in sejanje
  • Sreda, 14.2.2018 ob 15. uri Pepelnična sreda – Pogreb Kurenta

Fašjenk Dobova

Zgodovina pustovanja v Dobovi in okoliških vaseh sega daleč nazaj; po ustnem izročilu naših najstarejših krajanov  sega pustni karneval v čas njihovih prednikov.
Za vsako vas so bili značilni različni pustni običaji in liki. Vsak lik je imel svoj pomen.

Do danes se je najbolje ohranila maska KOSCA, ki izvira iz vasi Loče. Poslanstvo slednjega je tudi raziskano, zato je postal zaščitni znak prireditev in simbol “DOBOVSKEGA FAŠJENKA”.

V Velikem Obrežu so včasih imeli kosca, ki je bil nekoliko drugačen kot v Ločah. Značilno za Veliki Obrež pa je, da so popoldan obleke zamenjali za različne maškare, ki so vedno nosili dolge šibe ali prudovke.
Tudi vas Mihalovec je imela svoj pustni lik, ki so mu rekli nagačenec. Tudi zanje je bilo značilno to, da so nosili dolge šibe.
Kosec je tako edinstvena etnološka maska, ki je predstavljena na številnih karnevalih v Sloveniji, kakor tudi v tujini.

Prireditve v sklopu dogodka in veliko prizadevanje zagnanih organizatorjev je pripeljalo do tega, da se je DOBOVSKI FAŠJENK razvil do neslutenih dimenzij, kar potrjuje sprejetje Dobove v veliko Združenje evropskih karnevalskih mest FECC – Federation European Carnival Cities. Temeljno vodilo članstva v FECC je izmenjava etnografskih in karnevalskih skupin v domovini in tujini na mednarodnih karnevalih. Ponosni smo tudi na sodelovanje z vsemi večjimi karnevali v Sloveniji. (spletna stran Fašjenk Dobova)

Pustni program

Petek, 09. 2. 2018- Brežice

  • 07.00 Izid Pustnih Novic
  • 09.00-12.00 Mestna hiša – Fašjenkova promocija
  • 13.00 Prevzem oblasti na Občini Brežice
  • 13.30 Inavguracija nove Fašjenkove županje. Delegacije iz Slovenije in Hrvaške Samobor, Ključ …
  • 14.00 Prihod korantov iz Hajdine
  • 14.30 Svečanost po ustoličenju v Restavraciji Štefanič

Sobota, 10. 2. 2018 – Dobova

20.00 Veliko pustovanje v karnevalski dvorani, zabava, ples  v maskah in PETKOVA PUMPA

Torek, 13. 2. 2018

  • 7.00 Kosci, Orači in pustna svatba (Loče)
  • 9.00 – 12.00 Mestna hiša – Fašjenkova promocija (Brežice)
  • 15.00 Obrški Prutarji (Veliki Obrež)
  • 17.00 Otroško pustno rajanje z Bratoma MALEK (Dobova)

Sobota, 17. 2. 2018 Loče – Dobova

  • 13.00 Loče prijava skupin,dobrote aktiv kmečkih žena in pijača
  • 13.15 Županov sprejem za vodije skupin in goste (Loče)
  • 14.30 Formiranje povorke 20 mednarodni karneval (Loče)
  • 15.00 Predaja občinskega ključa aktualnemu županu in predstavitev skupin pred glavnim odrom (Dobova)
  • 17.00 Veliko pustno rajanje s skupino  BREŽIŠKI FLOSARJI v karnevalski dvorani (Dobova)

N. N.