V Kabinetu predsednika vlade je včeraj potekal sestanek o nadaljnjih aktivnostih v okviru pilotskega projekta legalizacije romskih naselij. Po sestanku sta izjavi za medije podala državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami v Kabinetu predsednika vlade Jure Leben ter župan Mestne občine Krško Janez Kerin.
Kot so sporočili iz Kabineta predsednika vlade, pobuda izhaja iz lanskoletnega novembrskega srečanja predsednika vlade dr. Roberta Goloba s predstavniki združenj občin, mestnih občin, skupnosti občin in razvojnih centrov, kjer je bila predstavljena ideja pilotnega romskega naselja z urejenimi lastniškimi razmerji, infrastrukturo in dostopom do javnih storitev.
Državni sekretar Leben je pojasnil, da je Kabinet predsednika vlade decembra lani na 25 občin, kjer se nahajajo romska naselja, naslovil poziv k predlogom za vključitev v pilotni projekt. Odzvalo se je 19 občin, predloge pa so skupaj z Ministrstvom za naravne vire in prostor temeljito pregledali. V prvi fazi bodo pogovori potekali z občinami Krško, Črnomelj, Škocjan in Rogaševci, pri čemer bodo z vsako podpisali pismo o nameri, v katerem bodo jasno določene obveznosti države in lokalne skupnosti, še pojasnjujejo v kabinetu.
Prva občina, s katero bo pismo o nameri tudi podpisano, bo Mestna občina Krško, kjer bodo začeli urejati romsko naselje Kerinov Grm. Po besedah državnega sekretarja je legalizacija romskih naselij nujen pogoj za ureditev komunalne infrastrukture, črpanje sredstev ter dolgoročne rešitve. Ob tem je napovedal tudi nadaljnje operativne korake in terenske obiske v posameznih občinah.
Krški župan Janez Kerin je poudaril, da na občini romsko problematiko obravnavajo resno in odgovorno. »Vidimo svetlo točko, da bomo končno prišli od papirologije k realizaciji, k realnim ciljem, k realnim izboljšanim pogojem in integraciji romske skupnosti v naše okolje,« je dejal ter izrazil prepričanje, da bo podpis pisma o nameri pomenil konkreten premik od besed k dejanjem. Kot pojasnjuje, bo pri projektu potrebno sodelovanje več deležnikov, od vlade, občine do predvsem same romske skupnosti. Med največjimi izzivi v Kerinovem Grmu je župan naštel nadaljevanje dvojezičnega vrtca v naselju, ureditev komunalne infrastrukture in vzpostavitev malih čistilnih naprav. Dodaja še, da želijo tamkajšnjim prebivalcem omogočiti enake pogoje, a bodo morali tudi sami prevzeti del odgovornosti.