Policisti z današnjim dnem nadaljujejo stavko, ki so jo začeli 12. februarja, nato pa sredi marca zaradi odstopa prejšnje vlade zamrznili. Poudarjajo pa, da so stavko napovedali vladi in da z njo nikakor ne želijo kakor koli ogroziti varnosti državljank in državljanov ter države.
Vlado Marjana Šarca so namreč takoj po izvolitvi pozvali, naj aktivno pristopi k reševanju stavkovnih zahtev. Vendar pa jim ta v roku desetih dni, kolikor so ji postavili za izpolnitev zahteve, ni niti odgovorila. Zato so se odločili za nadaljevanje stavke.
Za stavko v policiji sicer veljajo zakonske omejitve. V policijskih sindikatih, ki sta združena v policijskem stavkovnem odboru, podrobneje stavkovnih aktivnosti niso pojasnili, februarja ob napovedi stavke pa so ostali pri pojasnilu, da bodo opravljali vse naloge, ki jih po zakonu morajo, in da bodo storili vse, da preprečijo dejanja, ki bi predstavljala nevarnost za življenje, zdravje ali premoženje ljudi.
V obvestilu o nadaljevanju stavkovnih aktivnosti so zapisali, da bo stavka glede na stroge zakonske omejitve verjetno dolgotrajna.
Na vprašanja o tem, kako bo stavka vplivala na izrečene globe za prometne prekrške in ostalo, v sindikatih odgovarjajo, da se bodo o tem odločali na podlagi dinamike morebitnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino.
Stavkovne zahteve
S stavko, ki je že četrta v zadnjih šestih letih, zahtevajo vzpostavitev razmerij med plačami, kot so bila dogovorjena s stavkovnim sporazumom sredi leta 2016. Takrat sta sindikata z vlado dosegla sporazum, ki je policistom prinesel višje plače. A so bila nato v okviru odprave plačnih anomalij določena boljša vrednotenja delovnih mest tudi pri ostalih pooblaščenih uradnih osebah.
Med stavkovnimi zahtevami so tudi izplačilo posebne nagrade policistom za vsako leto opravljenega dela, izplačilo nadomestila za dolžnost ukrepanja ob vsakem času, ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah in odprava anomalij pri poklicnem in starostnem upokojevanju policistov.
M. P.
