Odlagališče radioaktivnih odpadkov v Vrbini najverjetneje ne bo zgrajeno pravočasno

Krški občinski svetniki so v torek na izredni seji izrazili zaskrbljenost, ker se izgradnja odlagališča radioaktivnih odpadkov v Vrbini vse bolj odmika, hkrati pa se bojijo, da bo projekt preplačan. Zato so želeli pojasnila od odgovornih, ki so jih po odzivih sodeč vsaj nekoliko pomirila. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak jim je zagotovil, da delajo vse, da bo odlagališče zgrajeno čim prej in po sprejemljivi ceni. Krivec, da se to še ni zgodilo, je po njegovem mnenju prejšnje vodstvo agencije za radioaktivne odpadke, zato se je odločil ukrepati.

 

Odlagališče je po oceni stroke in politike eden od pogojev za podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krške in gradnjo njenega drugega bloka, a se gradnja odmika. Na razpisu za izvedbo projekta je na koncu v igri ostal konzorcij Riko, Kolektor CPG in CGP, vendar je njegova ponudba s 148,3 milijona evrov brez DDV močno presegala ocenjeno vrednost naročila, ki je bila pri 43,4 milijona evrov brez DDV. Iz tega razloga je prejšnji direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Sandi Viršek tik ob izteku mandata sprejel odločitev, da naročila ne odda.

Petra Grajžl, ki je vodenje ARAO prevzela 29. marca, se je odločila Virškov sklep razveljaviti in na novo preveriti prejete ponudbe, kar pa je med drugim razburilo nekatere krške občinske svetnike. “Dejstvo, da se z gradnjo mudi, ne sme biti izgovor za nedopustno višanje cene izgradnje,” je na seji dejala občinska svetnica Tajana Dvoršek.

Minister Vizjak je pojasnil, da se je Grajžlova za preklic sklepa odločila, da dobi čas in preuči odločitve predhodnika, sam preklic pa še ne napoveduje, kakšna bo njena odločitev. Sam je prepričan, da bo razpis ponovljen, in da je treba narediti novelacijo investicijskega programa projekta, kar po njegovih informacijah že poteka.

Zagotovil je, da bodo naredili vse, da bo skladišče narejeno čim prej in po dostopni ceni, a hkrati je po njegovi oceni tudi že jasno, da bo težko zgrajeno do leta 2025, ko bi moralo prevzeti prve odpadke. Gradnja tovrstnega objekta namreč traja od tri do štiri leta. Krivec, da je prišlo do zamude, je po njegovi oceni prejšnji direktor ARAO, ki se mu, kot je dejal, tudi zato ni odločil podaljšati mandata. Krivec je namreč najprej napovedoval, da bo odlagališče zgrajeno leta 2016, pozneje pa je rok vse bolj premikal. Tudi ob zdajšnjem razpisu so bili nekateri pogoji postavljeni tako, da jih je bilo brez višanja cene nemogoče izpolniti, je dejal.

Da bodo naredili vse, da bo odlagališče zgrajeno čim prej, je na seji podarila tudi Grajžlova. Po njenem je treba narediti novelacijo investicijskega programa, predvsem da se preveri, kakšne so trenutne cene in v kolikšnem času je mogoče zgraditi odlagališče.

Da je tega vendarle mogoče zgraditi še pravočasno, pa je ob robu seje ocenil prvi mož Gen energije, ki upravlja z nuklearko, Blaž Košorok. “Sem optimist. Gradbinci so željni posla in sem prepričan, da so to sposobni narediti pravočasno,” je dejal.

A. M.