Poročali smo že, da je novi urednik portala Siol.net, ki ga je nastavila vlada Roberta Goloba, mimo vseh novinarskih standardov posegel v nekatere prispevke, ki jih je portal objavil v preteklosti, in jih izbrisal s spleta.
Gre za prispevke prejšnjega urednika Petra Jančiča, ki so razgaljali afero Radiator, povezano z Dušanom Josipom Smodejom, in bili kritični do predsednika vlade Goloba.
Če je bil novi urednik Siola Mihael Šuštaršič verjetno prepričan, da je z izbrisom prispevke za vselej umaknil z oči radovedne javnosti, pa je te mogoče še vedno najti na spletu, le treba je vedeti, kako priti do njih. Mi smo enega izmed njih, kolumno, našli in jo v nadaljevanju objavljamo v originalu.
Posilstva in droge afere radiator
Avtor: Peter Jančič
Le neodvisen sodnik lahko odloči o krivdi Dušana Josipa Smodeja po objavi pričevanj, da naj bi spolno zlorabljal omamljene mladoletnice, fantazij o vezanju mladenk na radiator v kleti in finančnih prevar. Sodnika ne morejo nadomestiti objave na družabnih omrežjih, vaške opravljivke ali necenzurirani novinarji, ki jih za črnjenje nasprotnikov najemajo politiki ali so z njimi celo v posteljah. Težava primera Smodej pa je, da vemo, da sodbe sodnika najbrž ne bo. Ne le zaradi tega, ker posledice prijave spolne zlorabe, če si zlorabljene že drznejo prijaviti, praviloma udarijo po žrtvah samih. Imamo tudi vrh policije, ki je podoben necenzuriranim novinarjem v službi politikov. Nova vlada si je že nastavila svojega. Vrh policije je zamenjala hitreje in obsežneje kot prejšnja. Svoje so nastavili, tak vtis so ustvarili s politično čistko, da bi preganjali in diskreditirali opozicijske politike in varovali tiste na oblasti, če se znajdejo v težavah, kot so te z Dušanom Josipom Smodejem.
Kako pravosodne oblasti in mediji pometajo zlorabe oblasti pod preprogo in poskušajo zaščiti pomembne politike, smo lahko opazovali že v aferi seks za redno zaposlitev župana Ljubljane Zorana Jankovića. In to celo nedavno, ko je častno razsodišče bolj levega društva novinarjev presodilo, da je kršitev njihovega kodeksa, če javnost natančno obveščamo o sporu na sodišču, ki ga je farmacevtka Katarina Ravnikar sprožila proti kriminalistoma, češ da sta v uradnem zaznamku zapisala preveč o motivih in posledicah njenih intimnosti z županom. Ne smete vedeti. Prikriti bi vam morali ta farmacevtkin spor, kako se je za seks zlorabljala oblast v Ljubljani.
Ko se Luka Mesec zaplete
Med politiki se je v aferi radiator v težavah prvi znašel minister za delo Luka Mesec, ki je brez prave potrebe zanikal vsako povezavo s Smodejem. Da nikakor nista povezana in da se nikoli ni udeleževal zabav pri Smodeju, je Luka Mesec javno zagotovil po tem, ko se je obesil Roman Uranjek in je bilo že jasno, da se obeta šok za kulturniško in z njo povezano oblastno elito zaradi pričevanj o omamljanju in posiljevanju, in to celo mladoletnic, ki so se pojavila na spletnem omrežju. Ko je bilo vse to že znano, nas je direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki sta jo sprejela sam premier Robert Golob in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, opozorila, da je uživanje drog sicer nekoliko nelegalna, a povsem legitimna odločitev posameznika. In sporočilo legitimnosti uživanja drog večkrat ponovila. Samo strmel sem ob izjavah, ki so opravičevale omamljanje. Tako je Mesec sporočil, da s Smodejem, legitimnim uživanjem drog za posiljevanje in vsem tem, nima popolnoma nič:
Po tej objavi so se na spletnih omrežjih pojavili videoposnetki Luke Meseca v Fotopubu, ki ga vodi Smodej, in to ob razstavi del slikarja Romana Uranjeka. Pa tudi posnetek Meseca s kozarcem v roki, ki je nadvse podoben zabavi. Tisti običajni ob kulturnem dogodku in ne tistega s posiljevanjem s pomočjo drog v kakšni kleti. Te droge naj bi po poročanju medijev vsaj del deklet užival prostovoljno in z zavedanjem posledic. Legitimno, ne pa čisto legalno, kot je to prijazno opisala Nika Kovač.
Smodej je za levi blok neroden, ker je bil eden od obrazov protestov proti prejšnji vladi, ki jih je soorganizirala Levica Luke Meseca in se jih je Mesec z drugimi pomembnimi politiki danes vladajočih strank tudi udeleževal. Po volitvah, ko je Levica skupaj z Robertom Golobom prevzela oblast, je Smodej kot urednik spletnega portala Kulturnik tudi že naredil intervju z novo ministrico za kulturo Asto Vrečko. Ministrica je zadnje dni pojasnila, da ni vedela, da prihaja k njej prav Smodej, povedali naj bi ji le, da jih je za portal v lasti Beletrine kontaktiral novinar TVS Nejc Krevs. Kar je tudi nenavadno. Beletrina je zasebno podjetje na področju kulture, ki je dobro povezano z levim in desnim polom v politiki in ki, kot vsa takšna podjetja, pogosto poskuša vplivati na medije. Da novinarji TVS neposredno delajo zanje in jih, tak je vsaj videz, tam celo plačujejo za intervjuje s politiki, je pa novost. Zanesljivo so plačevali vsaj Smodeja.
Ali so Krevsu na televiziji dovolili to dodatno delo, še preverjamo. Intervjuji z zaslužnimi novinarji po volitvah pa so vzorec. Ni tak le Smodej. Spomnimo, da je novinar in dolgoletni član nadzornega sveta levega tednika Mladina Marcel Štefančič, ki je pred volitvami v Studio City TVS skrbel za propagando Roberta Goloba in celo javno zahteval od novinarjev, ki jih je je*** več, da morajo slediti njegovemu “uporniškemu” vzgledu in ne strokovnim pravilom poštenega ravnanja uredništva, takoj po volitvah naredil velik intervju z Robertom Golobom, v katerem je Golob napovedal “depolitizacijo” RTVS, torej odstavitev vseh najpomembnejših direktorjev, programskih svetnikov in nadzornikov.
Napovedani prevzem medija z največ javnega denarja v državi so v parlamentu vladajoči medtem uzakonili brez javne razprave po postopku, ki je predviden za vojne in naravne katastrofe. A je zaradi referendumske procedure SDS Golobovo zavzetje RTVS in spremembo tega medija v še bolj strankarskega za zdaj na ledu. V pogovorih s sindikati se je Golob zavezal, da bodo pa finančni položaj uredili po referendumu. Spreten je: ljudi bi jezilo, če bi iz njihovih žepov plačal že prej. Da je RTVS politično prestreljena, pa tako vemo. Novinarska uredništva RTVS so daleč najpomembnejši kadrovski bazen strank levega političnega pola. Od tam so njihovi šefi strank, poslanci, piarovci, vladni funkcionarji … RTVS je pomembnejši kadrovski bazen od vseh podmladkov zdaj vladajočih strank. Vsi vemo, kaj to pomeni za podobo neodvisnosti. Ni je. Nič. Tudi dejansko in ne le na videz.
Novinarji tudi v posteljah s politiki?
Ni pa Krevsov intervju s Smodejem in z ministrico za kulturo bila največja nenavadnost tega tedna, ko gre za novinarje TVS. Pri Krevsu vsaj ni informacij, da bi bil intimni partner ministrice Aste Vrečko in bi posteljna dejavnost motivirala njegovo ravnanje izven uredništva. Na možnost, da bi lahko šlo tudi za takšno povezavo, so nas opozorili novinarji TVS ob voditelju Saši Krajncu, ki se je uprl poročanju o načrtovanih kadrovskih čistkah nove vlade na RTVS, ko je “čiščenje” javno zahteval tudi urednik Mladine Gregor Repovž, RTVS pa zaradi tega prekinila poslovno sodelovanje z Mladino. Kranjčev javni upor, da bi o teh stvareh obveščali javnost, je s solidarno gesto, ko so se mu pridružili v studio pred kamerami, podprl del zaposlenih. Ti praviloma poznajo povezave novinarjev, ki so večini javnosti prikrite. Če je Krajnc res več kot le nekdanji sodelavec in prijatelj Tonija Tovornika, to “upor” postavlja v hudo nenavadno luč.
Zakaj? V tem primeru smo v položaju, kot da bi o zapletih Luke Meseca v primeru Smodej na TVS ljudi obveščala Manca Krnel in na vso moč obtoževala, da gre za podla podtikanja, ljudem pa bi TVS zamolčala, da je ta jezna neodvisna novinarka intimna partnerka Luke Meseca, ki Meščevo plat medalje preverja kar v postelji. Ali, kot da bi o 103 tisoč evrih, ki jih je Robert Golob nakazal podjetju, ki ga je nekoč ustanovila in vodila novinarka Necenzurirano Vesna Vuković, na TVS poročal Primož Cirman, pa ob tem javnosti ne bi opozorili, da gre za moža donedavne novinarke RTVS Petre Bezjak Cirman, ki jo je medtem Golob zaposlil za šefico Ukoma, Vukovićevo pa kot šefico piarja svoje Stranke Svoboda …
Zgodbe, da je vlada julija za generalnega sekretarja ministrstva za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, imenovala nekdanjega novinarja RTVS Tonija Tovornika, ki bi lahko bil s Krajncem povezan več kot le prijateljsko, nismo objavili brez preverjanj. Uradno smo prosili RTVS in ministrstvo za kulturo za pojasnilo, ali je točna informacija o intimnem partnerstvu Krajnca in Tovornika. Dogovor v uredništvu je bil, da o intimni povezavi ne bomo pisali, če kdorkoli zanika. Če vsaj malo zanikajo. Vsaj namignejo, da ni res.
Pa niso.
Z RTV so nam sporočili, da takšnih informacij njihovo vodstvo ne zbira. Nismo jih vprašali, ali vodstvo RTV zbira informacije, kdo je s kom poročen ali o zvezah brez prstana. Vprašali smo jih o konkretni zvezi novinarja Krajnca s Tovornikom. Tudi po objavi zgodbe, ko smo vprašanje o morebitnem konfliktu interesov postavili tudi že javno, povezave nista zanikala ne Krajnc in ne Tovornik. Še vedno čakamo. In bomo odgovore in pojasnila, če se zanje le odločijo, takoj objavili. Državne institucije, to sta tako ministrstvo za kulturo kot RTVS, so po zakonu dolžne odgovarjati. Kakorkoli že storijo. Z RTVS so do zdaj vsaj odgovorili. S kulture še ne.
So nas pa po objavi zgodbe o možnem konfliktu interesov takoj poskušali diskreditirati. Očitali so nam, da kukamo v spalnice in poskušamo črniti voditelja TVS Krajnca s pisanjem o istospolni usmerjenosti. To je neumnost. V nobene spalnice ne gledamo. In sam nimam čisto nič proti nikomur zaradi takšne ali drugačne ljubezni. Problem ni spolna usmerjenost. Bi pa bil, če je partner televizijskega voditelja visok funkcionar vlade in to na ministrstvu, ki vodi projekt menjave vrha RTVS, ki ga argumentira z uporom na TVS. Ta upor pa javno vodi njegov intimni prijatelj, ki je televizijski voditelj. To bi bila, če je prikrito, nepoštena povezava med politiki in novinarji RTVS. Hudo problematično pa bi bilo tudi, če ne bi bilo prikrito.
Takšno neodvisnost novinarjev ljudje nekoliko težko razumejo.
Je pa znano, da se novinarjem in politikom, ki drugim na vso moč očitajo politične povezave, pri njih samih ne zdi nič spornega, če so res povezani in kršijo pravila, katerih spoštovanje zahtevajo od drugih. V Levici smo to že začudeno spremljali. Poslanec Levice, ki je bil pred izvolitvijo novinar, je že čisto uradno zahteval dovoljenje parlamenta, da bi ob poslanski funkciji delal še kot novinar. Povsem neodvisno.
Mojca Pašek Šetinc vsaj takšne neumnosti ni zagrešila, da bi zahtevala dovoljenje, da bi petinsko ob poslanski funkciji za Svobodo še dodatno kot urednica na TVS skrbela za propagandno dejavnost Roberta Goloba proti Janezu Janši. Kar je zdaj njena vloga v parlamentu.
Pa še necenzurirani idoli Nataše Pirc Musar
Povezave so pomembne. Še posebej intimne. Kar se je pokazalo tudi, ko je precejšnjo pozornost pritegnilo, ker je Luka Mesec na zaupanje kot šefico svojega kabineta na ministrstvu za delo zaposlil ženo vodje poslanske skupine svoje stranke Mateja T. Vatovca. Primer je preučevala celo KPK, ki je sporočila, da jim takšne družinske povezave na vrhu oblasti niso sporne.
V zgodbo o možnih nenavadnih povezavah, ki bi lahko podrla sliko o neodvisnosti upora televizijskega voditelja proti svoji urednici, se je z nenavadnim sporočilom vpletla tudi nekdanja novinarka RTVS, dolgoletna informacijska pooblaščenka in generalna direktorica RTVS, ki pa tega položaja nikoli ni prevzela, danes pa predsedniška kandidatka, ki jo podpirata Milan Kučan in Danilo Türk, Nataša Pirc Musar. O dogajanju je sporočila tole:
Če gre res za neodvisne voditelje in novinarje, morajo jasno in glasno demantirati govorice, da je voditelj, ki vodi upor proti svoji odgovorni urednici, intimno povezan s političnim funkcionarjem, ki ravno prevzema položaj na vrhu ministrstva za kulturo. In je bil v preteklosti, saj veste, novinar na RTVS. Ker je to kadrovski bazen teh strank. Z necenzuriranim novinarstvom, za katero vsi vemo, da je na plačilni listi Roberta Goloba, pa se na mestu Nataše Pirc Musar sam nikoli ne bi hvalil kot obliko nastavljanja ogledala oblasti.
To je tako prozorno neresnično, da ji lahko škodi v kampanji, ker afera radiator pač ni le Dušan Josip Smodej. Veliko več je.
