“Toliko gnoja, kot sem ga prenesel v zadnjih treh mesecih, ne bi privoščil nikomur. Samo še eden je, ki je to doživel v svojem življenju, ki je doživel še desetkrat toliko podtikanj in mrhovine, vendar vztraja. To je predsednik vlade Janez Janša.”
Tako je včeraj v državnem zboru med drugim povedal mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor.
Razprava po vloženi interpelaciji je trajala več kot 14 ur, Kulci so na koncu zbrali vseh svojih 43 glasov, kar je njihov domet, potrebovali bi jih 46.
Vizjak je še poudaril: “Naravnost neverjetno je, kako se Bojanu Petanu nič ne zgodi, čeprav je evidentno jasno, da je s to potezo oškodoval za več kot 100 milijonov državnega premoženja, da ni plačal davka v višini 5 milijonov od kapitalskega dobička in da je v kazenskih postopkih že več kot 10 let.”
“Hotel sem preprečiti, želel sem preprečiti škodljiv prevzem Term Čadež s strani družb pod okriljem Bojana Petana,” je povedal.
Poudaril je, da je interpelacija v celoti neutemeljena in sloni na 14 let starih nezakonitih prisluhih in montaži teh. Interpelacija pa ga je utrdila v prepričanju, da dela po svoji vesti in to, kar je prav.
Andrej Vizjak tako ostaja minister še naprej. Dodal je še, da je preživel nekaj najbolj zoprnih mesecev, ob tem pa še opravljal dolžnosti, ki so ga doletele v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Med drugim je na mednarodni konferenci v Glasgowu zagovarjal stališča EU do okoljskih vprašanj, ves ta čas pa se je po “nepotrebnem ukvarjal še z interpelacijo”.
Očitki Kulcev v včerajšnji interpelaciji so bili tudi na koncesijo za vodo, ki jo uporabljajo v Termah. Vizjak je pojasnil, da se količina rabe termalne vode v Termah Čatež z izdano uredbo v njegovem času ni povečala, uredil pa se je večletni neurejen problem s koncesijo.
Terme Čatež se po ureditvi koncesij ne bodo mogle več izmikati obveznostim v zvezi z rabo termalne vode.
Minister je predstavil tudi dosežke v tem mandatu
Od marca 2020 je bilo potrjenih več kot 50 investicijskih projektov od manjših in večjih investicijskih projektov v skupni predvideni višini 400 milijonov evrov za vodooskrbo, kanalizacijske sisteme, zagotavljanje poplavne varnosti, vse iz Dogovorov za razvoj regij«.
Zaradi učinkovitejšega dela je bilo izdanih več kot 30 gradbenih dovoljenj za izvedbo pomembnih investicij.
Nadalje je izpostavil, da je z Načrtom za odpornost in okrevanje zagotovljenih do 107,7 milijona evrov evropskih sredstev za projekte vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja odpadne vode (za aglomeracije manjše od 2000 PE, sisteme za oskrbo s pitno vodo za manj kot 10.000 prebivalcev).
Opozoril je tudi na slabo stanje vodotokov zaradi slabega vzdrževanja v zadnjem desetletju. V tem mandatu so povečali sredstva za vzdrževanje vodotokov v višini preko 25 milijonov evrov na leto. V letu 2021 je prvič program rednega vzdrževanja v višini preko 28 milijonov evrov.
Ministrstvo je izvedlo tudi sanacije 154 plazov oz. objektov v 78 občinah, v vrednosti 25,5 milijona evrov. S tem se je izboljšala varnost ljudi.
Aktivno potekajo tudi zapiranja odlagališč in sanacije. Skladno s koalicijsko zavezo je bila izvedena inventarizacija potencialno onesnaženih območij (približno 550 v Sloveniji) in izdelana aplikacija.
V okviru ukrepov za debirokratizacijo je bila na področju presoj vplivov na okolje izvedena deregulacija, s čimer se je zmanjšal pripad zadev za 30 % brez škode za okolje.
Po 16 letih dogovarjanja je prišlo tudi do koncesijske pogodbe za proizvodnjo električne energije na Srednji Savi. “Z rabo okolju prijaznih obnovljivih virov energije zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov in izboljšujemo poplavne varnosti,” je poudaril.
A. S.
