Novomeški kriminalisti so po dlje časa trajajoči obsežni preiskavi kaznivih oškodovanj s področja gospodarske kriminalitete v Posavju in na Dolenjskem odkrili večje število osumljencev oškodovanja upnikov in goljufanja pri združevanju družin, predvsem prebivalcev s Kosova.
Dr. Matej Lahovnik je to komentiral z besedami: “Prirejanje poslovnih listin za prijavo bivališč in prejemanje socialnih pomoči je razširjeno po vsej Sloveniji in razkriva ekonomiko množičnega priseljevanja s Kosova.”
Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto France Božičnik je na včerajšnji spletni novinarski konferenci povedal, da so obravnavali skupaj 1864 kaznivih dejanj, pri čemer je nastalo za več kot 8,2 milijona evrov škode.
Ugotovili so, da so posamezni delodajalci, štirje iz Posavja in eden iz Novega mesta, prenašali poslovanje iz prezadolženih družb na druge družbe, dolgovi pa so praviloma nastajali zaradi neplačevanja prispevkov, izplačila plač in drugih davčnih obveznosti. Družbe so po blokadi svojih računov prenehale s poslovanjem, posle pa so osumljeni preusmerili na povezane družbe.
Pri obravnavi omenjenih kaznivih dejanj so odkrili tudi nepravilnosti pri združevanju družin. Šlo je za kazniva dejanja overitve lažne vsebine in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ki so jih vlagatelji izvrševali ob pomoči delodajalcev. Obravnavali so 62 vlagateljev, zaposlenih predvsem v gradbeništvu in pekarnah, ter podali ovadbe za 1098 kaznivih dejanj.
Ta so ob pomoči delodajalcev izvrševali zaposleni, večinoma iz tretjih držav oz. s Kosova, in sicer tako, da so na upravnih enotah vlagali vloge za združitev družine in navajali lažne podatke o prejemkih.
Kriminalisti so v predkazenskih postopkih ugotovili, kako so vlagatelji lažno prikazovali višino prihodkov. Delodajalci so zaposlenim na plačilnih listah lažno prikazovali stroške, ki pa dejansko niso nastali. Med njimi so bili nerealna zvišanja bruto plač za čas, ko so morali izkazovati višja sredstva, lažne stroške prevoza na delo in službenih potovanj, kilometrin, nadomestil za prehrano, stimulacije za opravljeno delo, nadomestil za ločeno življenje, lažne terenske dodatke in druge lažno prikazane dodatke pri plačah.
Božičnik je še opozoril, da kazenski zakonik za overitev lažne vsebine določa do triletno zaporno kazen, do dvoletno za ponareditev ali uničenje poslovnih listin in do osemletno v primeru velike premoženjske škode pri oškodovanju upnikov. Do petletno zaporno kazen določa za kršitev temeljnih pravic delavcev in do osemletno za kaznivo dejanje davčne zatajitve.
M. P.
