V Sloveniji kadi vsak četrti odrasli, od tega je moških nekaj več kot žensk. Če kadite, tvegate, da zbolite za vrsto boleznijo, med drugim tudi za pljučnim rakom. Ta je namreč 90-odstotna posledica kajenja, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Na splošno zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja. Leta 2015, na primer, je zaradi raka pljuč in dihalnih poti umrlo 1195 prebivalcev Slovenije, od tega 839 moških.
Na splošno je vsaka peta smrt zaradi raka, posledica raka na pljučih.
Opustitev kajenja je zato zelo koristna za posameznikovo zdravje, pri čemer velja, da največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. Manj časa namreč kot kadi, manj časa mora nato miniti, da se telo očisti vseh negativnih učinkov kajenja, kar se sicer zgodi v nekaj letih.
Večina prve pozitivne učinke opustitve kajenja zazna že kmalu po opustitvi cigaret,
dolgoročni pa se pokažejo v nekaj mesecih v obliki izboljšanja celotnega psihofizičnega stanja posameznika.
Na splošno velja, da se kadilec odvisnosti od nikotina odvadi že v nekaj dneh po opustitvi kajenja, nato pa je vse le še stvar navade.
Če brez cigaret zdržite mesec dni (kar je najtežje), ste že na zelo dobri poti, da boste prenehali kaditi, če brez cigarete zdržite pol leta, pa ste s kajenjem praktično že prenehali. Po enem letu nato že pozabite, da ste sploh kdaj kadili. Pomembno je le, da ob morebitnih redkih priložnostih, ko vam cigareta znova zadiši, ne popustite. Sicer pa večini cigareta po mesecu ali dveh od opustitve kajenja niti ni več všeč.
M. P.
