Včeraj smo izkoristili sončno jutro. Po jutranji kavici smo odšli prevetriti misli in se nastaviti sončku na Veliki Špiček (686 m).
Pot je idealna za krajši sprehod po gozdu. Na vrhu se lahko sprostimo ob šelestenju jesenskega lista in uživamo v razgledu.
Na Veliki Špiček se lahko pride po več poteh. Mi smo se odpravili po najkrajši (seveda, nekateri pač nismo pridobili na kondiciji čez poletje). Z avtom smo se odpeljali do Kerinovega križa, od tam pa peš naprej. Do vrha smo prišli v pol ure, čeprav je na spletu navedeno, da se pol ure potrebuje do lovske koče na sedlu Velika bukev. Splačalo se je, saj so nas na vrhu pričakali sonce, razgled in igra jesenskega listja v vetru. Vsekakor se je splačalo.
Na vrhu je nadstrešek z zvonom, sliko sv. Krištofa, križem ter vpisno knjigo in žigom. Med drevjem vidimo Svete gore, s poti proti Pišecam pa nekoliko pozneje še Bizeljsko in razpotegnjeno Medvednico nad Zagrebom.
Druga pot – Od grada Pišece
Ta pot je nekoliko daljša, vendar je žestart lepši, saj pot začnemo od grada Pišece. Če avto pustimo pred jezerom, se držimo kolovoza proti gradu. Po dobrih 200 m zavijemo desno v hrib, če hočemo do gradu ali pa nadaljujemo naravnost po cesti, kar nam pot skrajša za dobrih 5 minut. Pri gradu si lahko natočimo vodo, svetujejo na spletni strani hribi.net, in nadaljujemo mimo stavbe pod gradom in levo čez travnik do poti, ki nas pripelje nazaj do kolovoza. Vzpenjamo se po bukovem gozdu. Držimo se kolovoza navzgor in rahlo desno, ki postaja nekoliko slabši. Po dobrih 40 minutah od gradu pridemo do markirane poti in lovskega doma. Nad domom je razpotje poti. Lahko gremo po širši (t. i. glavni) markirani poti, ki nas v četrt ure pripelje na vrh ali pa levo mimo spomenika ponesrečenemu lovcu (tudi markirana), kar pa je skoraj 10′ daljša, vendar nam lepša različica, primerna za sestop. Na vrhu je vzletišče za zmaje, miza s klopco in križ z vpisno knjigo ter žigom.
N. N.
