V Drnovem na Krškem polju je bila nekoč rimska naselbina, imenovana Neviodunum (dobesedno Novo mesto), o kateri danes pričajo odkriti kamniti stebri in tlorisi zgradb.
Ker gre za pomembno kulturno dediščino kraja in širše regije, v občini Krško razmišljajo o njegovi prenovi.
Rimljani so področje Drnovega poselili leta 35 pred našim štetjem. Predhodne prebivalce tega področja, keltske Latobike, so s pomočjo trgovine, diplomacije in vojaške sile priključili Rimskemu imperiju. Naselbina je nastala kot vojaška postojanka, pozneje pa je uprava prešla v civilne roke. Leta 70 našega štetja je cesar Vespazijan Neviodunumu podelil mestne pravice in ga povzdignil v municipij s polnim imenom Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum.
Njegovemu razvoju je botrovala ugodna geografska lega na poti med Siskom in Ljubljano, med katerima sta potekali tako cestna kot rečna trgovska pot. Neviodunum je postal pristanišče in pomembno trgovsko središče.
Med arheološkimi izkopaninami so bili najdeni tržni prostori in skladišče, opekarske in lončarske delavnice, kopališče, vodnjaki, stanovanjske stavbe z mozaiki, vodovod, hipokavsti (naprave za ogrevanje prostorov s toplim zrakom) ter številna grobišča. Njihova posebnost so hišaste žare (v obliki hiš, pogosto s petelinom na strehi), ki izpričujejo o vplivu keltskih verovanj.
Kot je bilo slišati na nedavnem večeru, ki sta ga v Drnovem v sodelovanju z novomeško enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, Posavskim muzejem in Inštitutom za arheologijo pripravila KS Krško polje in Mestna občina Krško, je bil Neviodunum na svojem vrhuncu živahno trgovsko in obrtno središče, politični, gospodarski in kulturni center. Njegovo mestno ozemlje je zajemalo današnje Posavje, Dolenjsko in verjetno celo Belo Krajino.
Po besedah arheologa, zaposlenega na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, Jerneja Rihterja prostor v srednjem veku ni prerasel v urbano središče, kot se je to zgodilo na območjih preostalih treh rimskih mest na Slovenskem, kar pa je zdaj za drnovsko lokacijo tudi svojevrstna prednost.
Bernardka Zorko iz Mestne občine Krško je izpostavila prizadevanja občinske uprave za varovanje kamnitih antičnih ostalin, vključno z ureditvijo arheološkega parka. Glede na njihovo stanje je sanacija nujno potrebna. Ker pa so arheološke ostaline na parceli agrarne skupnosti, bo pred tem potrebno uskladiti pričakovanja vseh solastnikov vključno z odkupi lastniških deležev, sprejeti odlok o razglasitvi za kulturni spomenik in pripraviti projektno dokumentacijo.
A. M.
