Brežiški poslanec Zorčič glasoval proti referendumu o migracijah

Državni zbor je v četrtek na zahtevo poslanskih skupin odločal o tem, ali naj državljani odidemo na referendum o tem, ali naj bo Slovenija podpisnica t. i. Marakeške deklaracije, ki po mnenju mnogih status migrantov izenačuje s statusom beguncev. Vladna večina je skupaj z Levico predlog za referendum v državnem zboru zavrnila, za zavrnitev pa je – zanimivo – glasoval tudi brežiški poslanec iz vrst SMC Igor Zorčič.

Zorčičeva odločitev je nekoliko presenetljiva, glede na to, da prihaja iz Brežic in da so bile ravno Brežice med najbolj obremenjenimi kraji ob t. i. migrantski krizi v letih 2015 in 2016, ko je skozi mejni prehod Rigonce v Slovenijo dnevno prihajalo tudi po več kot 10.000 migrantov.

Kaj je Zorčiča vodilo k odločitvi, da referenduma ne podpre, ni znano, saj se med razpravo v državnem zboru o tem vprašanju ni oglašal.

Posvetovalni referendum o tem, ali se naj Slovenija pridruži Marakeški deklaraciji, so predlagali v poslanskih skupinah SDS in SNS. Prepričani so namreč, da je Marakeška deklaracija za vse podpisnice izjemno škodljiva, saj da status migrantov izenačuje s statusom beguncev, kar bi lahko pripeljalo do vnovičnega povečanja navala migrantov na države EU, ki smo mu bili priča že v letih 2015 in 2016.

V SDS in SNS so pobudo za referendum vložili že 21. novembra lani, državni zbor pa jo je obravnaval šele zdaj. Vmes je vlada Marjana Šarca 10. decembra sporno Marakeško deklaracijo že sprejela. Ravno zato so zunanji minister, vodja SMC in Zorčičev šef Miro Cerar ter poslanci iz vrst vladajočih strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SaB in Levica menili, da je referendum o tem, ali pristopiti k deklaraciji, brezpredmeten. Pri tem so pozabili, da so to sami povzročili.

Na drugi strani pa so bili predlagatelji v razpravi kritični ravno do tega, da je bila zadeva na odbor predložena šele zdaj. Poslanec SDS Branko Grims je ob tem dejal, da je globalni dogovor o migracijah “zagotovo tema, ki bi jo veljalo prepustiti ljudstvu, ki ima po ustavi vso oblast v rokah”. Kot je menil, je mogoče od dogovora še odstopiti, kar so nekatere države že storile, nazadnje Brazilija.

M. R.