Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je na včerajšnji poslovni konferenci Energetika 2026 na Bledu poudaril, da Slovenija za zagotavljanje energetske samostojnosti in zanesljive oskrbe z električno energijo potrebuje drugi blok jedrske elektrarne v Krškem (JEK2). Na njegove besede, da želijo pripeljati projekt do točke, ko ga ne bo več mogoče ustaviti, se je danes odzvala Mestna občina Krško.
Vrtovec je napovedal, da želi vlada projekt JEK2 v aktualnem mandatu pripeljati tako daleč, da ga ne bo več mogoče ustaviti. Ob tem je izpostavil tudi pomen hidroelektrarn na srednji Savi in hidroelektrarne Mokrice ter nujnost posodobitve elektroenergetskega omrežja in vlaganj v hranilnike energije.
Vrtovec je ob robu obiska v Novem mestu pojasnil, da je po njegovem prepričanju prav aktualna vlada tista, ki lahko projekt pripelje do faze, ko se ne bo več mogoče umakniti od njegove izvedbe. Končna odločitev o umestitvi JEK2 v prostor naj bi bila sprejeta leta 2028, referendum pa po ministrovih besedah za zdaj ni predviden, prav tako meni, da zanj ni potrebe.
Na ministrove izjave so se danes odzvali v Mestni občini Krško. Kot so zapisali, je župan Janez Kerin ministru poslal pismo, v katerem ga je povabil na delovni sestanek v Krško. Namen srečanja je pogovor o odprtih vprašanjih projekta JEK2 in pomenu sodelovanja države z lokalno skupnostjo.
Na Mestni občini Krško poudarjajo, da projekt takšnega obsega in pomena ne more biti zgolj državni projekt, ki se umešča v lokalni prostor, temveč mora nastajati v dialogu z lokalnim okoljem ter upoštevati njegove razvojne, infrastrukturne, prostorske, okoljske in družbene potrebe.
Občina že od začetka opozarja na nujnost vzpostavitve strukturiranega, kontinuiranega in odprtega dialoga z lokalno skupnostjo ter širšo regijo Posavje. Kot so zapisali, morajo biti stališča in upravičene zahteve lokalnega okolja dejansko vključene v vse nadaljnje faze načrtovanja projekta.
Ob tem Mestna občina Krško in regija Posavje vztrajata, da morajo biti razvojne potrebe in zahteve občine ter regije ustrezno naslovljene in vključene v regijski razvojni zakon. Ta mora biti po njihovem stališču sprejet pred sprejetjem uredbe o državnem prostorskem načrtu za JEK2.
Na občini še poudarjajo, da razprava o prihodnosti slovenske energetike ne sme potekati brez lokalnega okolja, v katerega država umešča svoje največje energetske projekte. Ključno vprašanje zato po njihovem ni zgolj, kako projekt pripeljati do točke, ko ga ne bo več mogoče ustaviti, temveč predvsem, kako ga načrtovati in izvesti v partnerskem odnosu z lokalno skupnostjo ter ob upoštevanju njenih legitimnih pričakovanj.