Včeraj se je pred Kulturnim domom v Šentjerneju zbralo okoli 1000 ljudi, ki so na mirnem protestnem shodu izrazili nezadovoljstvo zaradi poslabšane varnosti v občini in pozvali državo k takojšnjemu ukrepanju. Shod je organizirala Ljudska iniciativa Šentjernej, povod zanj pa so bili številni nedavni incidenti, povezani z ravnanjem posameznikov iz romske skupnosti, ki naj bi med lokalnim prebivalstvom povzročili občutek strahu in nemoči.
Predstavnik iniciative Domen Matjaž je v govoru poudaril, da so se v zadnjem času zgodili štirje fizični napadi, od tega trije hujši, številni kraji in vznemirjanja na zasebnih zemljiščih. Po njegovih besedah lokalna skupnost izgublja zaupanje v pravno državo, saj pristojni organi pogosto ne ukrepajo dovolj hitro ali učinkovito, nasilje pa ostaja nekaznovano.
Protestniki so zahtevali takojšnje sistemske rešitve: okrepljeno prisotnost policije, bolj učinkovito pravosodje, spremembo zakonodaje glede dodeljevanja socialnih pomoči in preverjanje izvora premoženja tistih, ki ne izkazujejo zakonitih prihodkov. Poudarili so, da njihove zahteve niso usmerjene proti etnični skupnosti kot celoti, temveč proti posameznikom, ki kršijo zakon, pri čemer pa pričakujejo enako obravnavo za vse.
Na shodu sta bila prisotna tudi župan Občine Šentjernej Jože Simončič in predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki sta izrazila podporo lokalni skupnosti. Lotrič je izpostavil, da je varnost temeljna pravica vseh državljanov, župan pa je pozval k dialogu in ukrepom, ki bodo zagotovili mirno sobivanje. Poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki se je prav tako udeležila shoda, je na Facebooku zapisala, da je na včerajšnjem protestu več kot 1000 ljudi jasno izrazilo, da imajo dovolj dvojnih meril in neenakosti pred zakoni: “Prejemanje socialnih pomoči in otroških dodatkov ne sme biti razlog ali izgovor, da se ne plačuje obveznosti in razne kazni. Država ni bankomat za tiste, ki nočejo delati. Ni bankomat za tiste, ki povzročajo kazniva dejanja in zanje ne odgovarjajo.”
Organizatorji so napovedali nadaljnje aktivnosti, če država njihovih zahtev ne bo obravnavala resno. Njihove predloge in opozorila bodo naslovili tudi na predsednico republike, predsednika vlade, državnega zbora in pristojna ministrstva.