Jugoslovanska armada je 29. januarja 1991 pripravila seznam aretacij na Hrvaškem, na katerem sta bila tudi Janša in Bavčar s pripisom »in drugi«.
Javnost je takrat spremljala propagandno-informativno vojno med jugoslovansko armado in hrvaško oblastjo. Na seznamu hrvaških politikov, ki bi jih JLA aretirala, sta bila tudi Janez Janša in Igor Bavčar. Glede prihodnosti slovenskega gospodarstva so se člani UO GZS pogovarjali s podpredsednikom izvršnega sveta Jožetom Mencingerjem, po besedah katerega je bil gospodarski razvoj nepredvidljiv, saj tuj kapital ni kazal interesa za prihod v Slovenijo. Pred poslanci republiške skupščine pa je bila naloga dokončanja sprejemanja delovnopravne zakonodaje.
Psihološka vojna med JLA na eni strani in vodstvi posameznih republik na drugi strani se je nadaljevala. Razmere v JLA in zaostrovanje dogodkov v Sloveniji je za Delo komentiral Roman Leljak, nekdanji uslužbenec vojaške obveščevalne službe. Napovedal je, da bo JLA podoben pritisk, kot ga je izvedla proti Hrvaški, uresničila tudi proti Sloveniji. Trdil je, da je JLA načrtno ustvarjala notranje sovražnike, kar je bil – ne glede na propad komunistične ideologije – tudi v spremenjenih okoliščinah še naprej njen način dela. Bojevanje s takimi sovražniki je uporabljala za dokazovanje svoje vloge. Ustvarjala si je moč, ki jo je uporabljala v psihološki vojni proti oblastem nekaterih republik.
Javnost se je spraševala, kako lahko JLA pridobi tako občutljive dokumente in vsebine, da tudi po spremembi družbenega in političnega sistema še vedno uporablja metode tajnih snemanj, prikritih provokatorjev, tajne predpise in odloke. Kritika je bila usmerjena proti zveznemu predsedstvu, ki je dopuščalo tak način delovanja JLA.
V javnosti je takrat zelo odmeval seznam morebitnih aretacij na Hrvaškem, ki bi se zgodile, če bi prišlo do oboroženega spopada v republiki. Večji del seznama so zasedali hrvaški politiki, pod številkama 18. in 19. pa sta bila navedena Janez Janša in Igor Bavčar s pripisom »in drugi«.
Jože Mencinger na seji UO GZS o čudakih in skakanju v prazni bazen
Upravni odbor GZS je ob prisotnosti podpredsednika Izvršnega sveta Jožeta Mencingerja razpravljal o gospodarskem položaju v Sloveniji. Mencinger je Sloveniji napovedal »zelo črno usodo«, če ne bo dobila tujega kapitala, hkrati pa je ocenjeval, da rezultat plebiscita glede tujih vlaganj ni prinesel sprememb, “tujcev z denarjem še ni”. V zvezi z domačim in tujimi posojili je bil poudaril, da so v igri odcepljanja od Jugoslavije sodelovali vsaj trije udeleženci: Slovenija, Jugoslavija in tuji partnerji. Zadnje dva udeleženca temu nista bila naklonjena in sta se odločala na težko predvidljiv način, zato se je bil kdaj pri že izrečenih namenih (na primer o carini in kotizacijah) potreben tudi korak nazaj.
Zatrdil je, da je na težave opozarjal že prej, a večina ljudi na plebiscitu se je izrekla za samostojnost, in to bilo treba potem upoštevati. »Smo čudaki«, je ugotovil, »odločamo se za skakanje v bazen, čeprav ne vemo, ali je v njem voda«.
Več o tem lahko preberete v prispevku Janija Drnovška, objavljenega tukaj
M. P.
