Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih moških v letu 2016 je bila za 2,8 % višja od slovenskega povprečja in je znašala 1.732 EUR, povprečna mesečna bruto plača zaposlenih žensk pa je bila za 3,3 % nižja od povprečja in je znašala 1.630 EUR, ugotavlja SUSR. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v Sloveniji (preračunana iz letne bruto plače) je v letu 2016 znašala 1.685 EUR.
Porazdelitev bruto plač v Sloveniji izrazito asimetrična
Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih oseb je bila nižja od 1.394 EUR. Povprečna mesečna bruto plača 25 % zaposlenih oseb je bila nižja od 1.017 EUR. Na drugi strani je samo 10 % zaposlenih oseb prejelo povprečno mesečno bruto plačo, ki je bila višja od 2.730 EUR, in samo odstotek (1 %) zaposlenih oseb prejel povprečno mesečno bruto plačo višjo od 5.903 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača žensk v večini dejavnosti nižja od povprečne mesečne bruto plače moških
Najvišja razlika v povprečni mesečni bruto plači med moškimi in ženskami je bila v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (moški so v prvi prejeli 23,6 % več, ženske 5,6 % manj od povprečja v tej dejavnosti, v drugi moški 17,5 % več, ženske 10,2 % manj od povprečja v tej dejavnosti).
Ženske so v letu 2016 prevladovale v poklicnih skupinah s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, pisarniškega poslovanja, čiščenja, priprave hrane. V vseh teh poklicnih skupinah so v povprečju ženske zaslužile manj kot moški. Več kot moški so zaslužile ženske v poklicnih skupinah s področja gozdarstva, ribištva, lova, gradbeništva, računovodstva, knjigovodstva.
Razlike med plačami žensk in plačami moških v javnem in zasebnem sektorju pri moških izrazitejše
Povprečna mesečna bruto plača moških je bila v letu 2016 precej višja od povprečne mesečne bruto plače žensk tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju, čeprav so v drugem izrazito prevladovale ženske (bilo jih je 61,3 %). Ženske so tako v zasebnem sektorju prejele v povprečju 1.473 EUR, v javnem pa 1.806 EUR, kar je 8,8 % (v zasebnem) in 12,8 % (v javnem) manj od moških v omenjenih sektorjih.
Ženske s srednješolsko izobrazbo so v povprečju v javnem sektorju zaslužile približno 8,0 % več od žensk z enako stopnjo izobrazbe v zasebnem sektorju, ženske z osnovnošolsko izobrazbo ali manj pa so v zasebnem sektorju zaslužile približno 6,1 % več kot tiste z enako stopnjo izobrazbe v javnem sektorju.
Kateri so glavni vzroki za razliko v plačilu med spoloma?
Evropska komisija ugotavlja, da na razliko v plačilu med spoloma vpliva več med seboj povezanih dejavnikov, in je posledica splošnejše ekonomske in družbene neenakosti med spoloma. Navedli bomo le nekatere:
Diskriminacija na delovnem mestu
V nekaterih primerih moški in ženske ne prejemajo enake plače, čeprav opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Vzrok za to je lahko tako imenovana »neposredna diskriminacija«, pri kateri so ženske preprosto obravnavane manj ugodno kot moški.
Različna delovna mesta, različni sektorji
V sektorjih, kjer so večinoma zaposlene ženske, so plače nižje kot v sektorjih, kjer prevladujejo moški.
Ženske nosijo breme neplačanega dela in skrbi za otroke, zato so pogosto zaposlene s krajšim delovnim časom. Na splošno so zaposlene v sektorjih in poklicih, v katerih so delovna mesta združljiva z njihovimi družinskimi obveznostmi. Zato so ženske pogosteje zaposlene s krajšim delovnim časom in na slabo plačanih delovnih mestih ter redkeje zasedajo vodilne položaje
Malo žensk na višjih in vodilnih položajih
V politiki in gospodarstvu so ženske slabo zastopane. Med znanstveniki in inženirji po vsej Evropi je le ena tretjina žensk. Na vodilnih položajih, zlasti na najvišji ravni, so ženske slabo zastopane celo v sektorjih, kjer prevladujejo. Leta 2013 je delež žensk v upravah v največjih podjetjih v EU, ki kotirajo na borzah, znašal 17,8 %, pri čemer je bil delež žensk, ki so bile predsednice teh uprav, le 4,8 %. Delež žensk, ki so bile izvršne direktorice, je bil celo še nižji in je znašal 2,8 %.
Usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti
Ženske opravijo manj delovnih ur in so pogosto zaposlene s skrajšanim delovnim časom, da plačano delo lažje uskladijo z družinskimi obveznostmi.
Družinske obveznosti pri ženskah vplivajo tudi na možnost napredovanja na delovnem mestu in boljšega plačila. Razlike v plačilu med spoloma se povečajo, če ženske rodijo in se zaposlijo s skrajšanim delovnim časom.
Ženske posvetijo več časa kot moški gospodinjstvu in oskrbi družinskih članov, nasprotno pa le malo moških izkoristi možnost starševskega dopusta ali dela s skrajšanim delovnim časom. Čeprav moški na delovnem mestu opravijo več ur kot ženske, je seštevek plačanih in neplačanih delovnih ur pri ženskah bistveno višji kot pri moških.
N. N.
