Zakaj sploh misliti, da so začimbe pomembne?
Skozi zgodovino so bile začimbe namenjene višjemu družbenemu redu. Predvsem bogovom in vladarjem. Navadnim smrtnikom pa so bile prepovedane ali zaradi visoke cene nedostopne. Danes so nam cenovno dostopne, veliko jih lahko vzgojimo celo na vrtičku.
Vendar, ali se zavedamo njihovih zdravilnih in blagodejnih učinkov, ki vplivajo na našo dušo in telo? Koliko v bistvu sploh uporabljamo začimbe? V večini je vloga zračim danes zmanjšana do te mere, da jih uporabljamo le še za okrasitev in popestritev hrane. Na žalost se nahajamo v času, ko je splošno znanje in zavedanje o zdravilni moči začimb manjše kot kadar koli v zgodovini.
Še danes obstajajo dokumentirani dokazi, ki nakazujejo na to, da je med jugovzhodno Azijo in Vzhodno Afriko potekala trgovina z začimbami že 3000 let pred našim štetjem. Že 2000 let pred našim štetjem je potekala togovska pot med Indijo, Madagaskarjem in Zanzibarjem, ki so je imenovali »Cimetova pot.«
Začimbe danes
Danes so začimbe praktično dostopne vsakomur in povsod. Tudi njihova cena je nižja kot kadarkoli do sedaj. Vendar je tudi njihova kakovost sorazmerna s to ugodno ceno. Vzroke za slabšo kakovost začimb je potrebno iskati predvsem v tem, da jih pridelujemo na masovnih plantažah, kjer uporabljamo zaščitna sredstva ter jih strojno pobiramo in obdelujemo.
Uporaba začimb v prehranski industriji, mogoče še najbolj v Evropi, upada. Vzroke za to, je potrebno iskati v funkcionalni vlogi konzerviranja živil, kjer so začimbe nadomestili kemični dodatki. Naravno aromo začimb je tako nadomestila umetna aroma pridobljena iz nafte.
Tako kot človek ima tudi rastlina samo tiste sposobnosti, ki jih je morala razviti sama
Kot glavni razlog, ki so ga avtorji odlične knjige Ščepec rešitve navedli, zakaj nekatere rastline sploh premorejo zdravilne lastnosti, se skriva v snoveh, ki so jih razvile ob srečavanju s težavami.
Rastline so skozi svoj razvoj razvile to, kar so potrebovale, vse česar jim ni bilo potrebno razviti, pa je ostalo nerazvito.
Rastline, ki rastejo ob obalah ali v višavju, so za svoje preživetje morale razviti ogromno antioksidantov in zaščitnih snovi, da so lahko preživele v skrajnih vremenskih pogojih, kot so suša, mraz, vročina,…Tega pa ni potrebno razvit njihovim sorodnicam, ki rastejo na vrtovih v idealnih pogojih in ob neizmerni količini hranilnih snovi, ki jo potrebujejo.
Pri množični vzgoji, kjer rastline po vrh vsega še škropijo z raznovrstnimi zaščitnimi sredstvi in gnojili pa je še slabše. Takšne rastline so dobesedno »zaostale«. Čeprav rastlina v svojem genskem materialu nosi dragocene zaklade – izkušnje svojih staršev, pa jim zaradi načina gojenja ničesar od tega ni potrebno aktivirat. Rastline gojene na ta način, v grobem rečeno nam razen svoje lepote ne ponujajo ničesar. Kajti, vsako bolezen, ki jo je rastlina premagala, vsaka poškodba, ki jo je odpravila, je od njej zahtevala, da razvije in uporablja različne hranilne snovi. Začimbnica, ki je morala samostojno reševati svoje težave, je v sebi razvila pravo malo lekarno, s katero je zdravila sebe in lahko zdravi tudi nas.
Če je bilo potrebno rastline zdraviti, da bodo preživele, si potem ne moremo obetati, da bodo pozdravile nas.
Nasvet
Zdravilne rastline nabirajte na divjih rastiščih, kajti tam so razvile vse svoje zdravilne učinkovine.
Če jih pa gojite na lastnem vrtu, jih nikakor ne razvajajte s pretiranim zalivanjem, kaj šele z gnojili, niti z naravnimi ne.
Preberi več: Sanja Lončar in drugi: Ščepec ustvarjanja
N. N.
