Veste kaj pijete, ko pijete cviček?

Cviček je eno bolj znanih slovenskih rdečih vin, ki je poleg toskanskega chiantija edino vino na svetu, sestavljeno iz rdečih in belih sort grozdja. Od leta 2001 je tudi zakonsko zaščiten z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja. Značilen je zgolj za vinorodno deželo Posavje, natančneje dolenjski vinorodni okoliš.

Vinorodni podokoliši cvička so Krško, Gorjanci, Novo mesto in Trebnje-Krmelj. Pri tem so na območju Krškega njegovi ožji okoliši Veliki Trn-Trška gora, Studenec-Boštanj, Preska, Poganka, Orlska gora, Dedna gora, Raka-Bučka in Križe-Brezovo. Vina, ki so lahko podobne sestave, pa je grozdje zraslo izven tega okoliša, se ne smejo imenovati cviček.

Cviček je vino svetlo rdeče barve, prijetnega kiselkastega okusa, brez izrazite trpkosti in je vselej suho vino. Ima nizko vsebnost alkohola (od 8,5 do 10 odstotkov vol.), zato je predvsem lahko in pitno vino. Ravno zaradi svoje pitnosti cviček idealno vino za vsakodnevno zmerno uživanje, posebej po jedi. Dolenjci in Posavci ga zaradi njegove kislosti radi pijejo po zaužitju kakšne bolj mastne hrane, kot je na primer odojek.

Grozdje za cviček se prideluje le na absolutnih vinogradniških legah. To so tiste lege, ki nimajo severne ekspozicije in ležijo nad 210 metri nadmorske višine.

Sorte vinske trte, iz katerih se prideluje cviček, so žametovka, modra frankinja, kraljevina, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec, bela žlahtnina, štajerska belina ali ranfol in rdeče sorte vinske trte, ki so določene kot dovoljene in priporočnene sorte za vinorodni okoliš Dolenjska.

Delež rdečih sort mora biti najmanj 65 odstotkov, delež belih sort pa najmanj 25 odstotkov. Sortni sestav je naslednji: od 40  do 50 odstotkov žametovke (izjemoma do 60 odstotkov); od 10 do 15 odstotkov kraljevine; od 15 do 20 odstotkov modre frankinje (izjemoma do 30 odstotkov); do 10 odstotkov laškega rizlinga; do 15 odstotkov ostalih sort, dovoljenih za vinorodni okoliš Dolenjska. Sorte vinske trte za cviček se lahko mešajo kot grozdje, mošt ali vino. Če se mešajo kot vino, se lahko mešajo najpozneje ob drugem pretoku vina, po končanem alkoholnem vrenju.

Vinorodna dežela Posavje je ena izmed treh slovenskih vinorodnih dežel. S površino okrog 7700 hektarjev med njimi zaseda drugo mesto. Obsega področje zahodno od reke Sotle, Posavje, okolico reke Krke in Kolpe, tudi največje dolenjsko naselje, Novo mesto, je obkroženo z vinogradi.

M. A.

vir slik: spletna stran http://visitnovomesto.si